Vir: Družina
nedelja, 13. september
Papež Leon XIV. je v nagovoru pred nedeljsko molitvijo Angel Gospodov govoril o eni temeljnih vrednot krščanskega življenja – odpuščanju. »Odpuščanje je nepogrešljivo in če ga ni, ne moremo živeti v miru,« je podčrtal papež.
Novomeški škof Andrej Saje je v soboto, 12. septembra, na Zaplazu daroval sveto mašo ob škofijskem molitvenem dnevu za duhovne poklice. Ob tem je bogoslovec Domen Špringer prejel službo akolita, Damjan Prah pa je bil sprejet med pripravnike za stalni diakonat.
Škof Pavlo Hončaruk iz Harkovsko-zaporoške škofije, ene od ukrajinskih škofij, ki jih je vojna najbolj prizadela, se je v Vatikanu srečal s papežem. Zahvalil se mu je za njegovo podporo, molitve in skrb. Obenem pa je bil kritičen do zadnjih pogajanj, ki potekajo med Ukrajino in Rusijo in v katerih posredujejo ZDA. »To je igra. Če bi bilo vse to mogoče, bi bilo to že storjeno,« je bil neposreden.
»Z veseljem sem danes med vami ob blagoslovu obnovitvenih del na cerkvi svetega Lovrenca v Prelesju. Za nami je šestletni projekt, v katerega je bilo vloženega veliko časa, znanja, sredstev in vztrajnosti. Toda danes ne gledamo samo obnovljenih zidov. Gledamo tudi nekaj drugega: ljudi, ki jih je ta obnova povezala. V teh letih ste se srečevali, dogovarjali, iskali rešitve, sodelovali in skupaj nosili odgovornost. Obnavljali ste cerkev, ob tem pa ste gradili tudi skupnost. Prav to je eden najlepših sadov takšnega projekta.«
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je ob letošnjem molitvenem dnevu za duhovne poklice na Brezjah poudaril pomen skupne molitve, življenja iz evharistije in odprtosti za Božji klic. Vernike je spodbudil, naj molitev za duhovne poklice ne ostane prošnja »za nekoga drugega«, ampak naj vključuje tudi pripravljenost vsakega posameznika, da odpre vrata svojega srca Kristusu. Med drugim je postregel z razveseljujočim podatkom, da se je »letos že enajst fantov iz naših župnij odločilo, da hočejo preveriti svoj duhovni poklic v pripravljalnem letniku«.
sobota, 12. september
Evangeljski odlomek 24. nedelje med letom govori o odpuščanju, ki »ni matematika, kajti ljubezen, ki šteje, kolikokrat je odpustila, še ni povsem odpustila«, v svoji razlagi evangelija piše Jure Sojč. Najmlajše prek video posnetka nagovarja duhovnik Peter Čemažar, kaplan v Jegličevem dijaškem domu Zavoda sv. Stanislava.
V vseh slovenskih (nad)škofijah je v soboto, 12. septembra, potekal molitveni dan za duhovne poklice pod geslom »Odprite vrata Kristusu!«. Na Ptujski Gori ga je zaznamovalo še praznovanje dveh pomembnih obletnic: 40 let delovanja Centra za duhovne poklice (CDP) in 35 let Molitvene zveze za duhovne poklice (MZDP).
Tomaž Plešec je solastnik podjetja ElevonX, ki izdeluje brezpilotne letalnike in humanitarno deluje v Afriki.
10. septembra 2006 je današnji koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika prejel škofovsko posvečenje. Sprva je bil imenovan za mariborskega pomožnega škofa, tri leta pozneje – 28. novembra 2009 – pa ga je sveti oče Benedikt XVI. imenoval za drugega škofa mlade murskosoboške škofije. Sveti oče Frančišek ga je 29. novembra 2024 imenoval za škofa ordinarija Škofije Koper. Umeščen je bil 1. februarja 2025 v koprski stolnici.
petek, 11. september
Lani smo ob začetku šolskega leta v dijaški dom v Vipavi pospremili našega drugorojenca. Naj ob tem povem, da smo sicer iz Ljubljane in da je imel v Ljubljani dovolj možnosti, da bi se vpisal na katero od gimnazij v bližini. On se je odločil za Vipavo. Tega sva bila neizmerno vesela. Zakaj?
10 km varnostnih ograj, dovolj prostora za 400 kardinalov in škofov ter okoli 3.000 duhovnikov, prostor za več deset tisoč vernikov, medijsko središče za skoraj 1.000 novinarjev … In kateri izmed papežev je največkrat poromal v Lurd?
Leta 2021 je bila v Združenih državah Amerike ustanovljena katoliška molitvena pobuda »Milijoni Monik«: ženske se zbirajo ter molijo za svoje otroke in sorodnike, ki so izgubili vero. Od ustanovitve pred petimi leti je nastalo že več kot 200 molitvenih skupin.
Na podlagi določil Zakona o volilni in referendumski kampanji objavljamo pravila za volilno kampanjo ob referendumih, ki bodo v Sloveniji v jeseni 2026.
Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Tone Kajzer je opravil prvi obisk v Vatikanu, kjer se je srečal z visokimi predstavniki Svetega sedeža in Suverenega malteškega viteškega reda. V Rimu je obiskal tudi sedež Svetovnega programa za hrano, kjer je poudaril zavezanost Slovenije prehranski varnosti in razvojni pomoči.
Grosupeljski župnik Martin Golob je bil osrednji gost na enem od dogodkov letošnje jubilejne prireditve - 40. Straška jesen, ki ta teden poteka v dolenjski občini Straža. Gre za kulturno-etnološko prireditev, kjer se spominjajo tradicije in vrednot naših prednikov, ki so živeli na podeželju v sozvočju z naravo.
Prvi zapis o rešitvi Janeza Janše st. iz roškega brezna je bil avgusta 1993 objavljen v tedniku Družina, pripravil pa ga je dr. Janez Gril.
Na slovenskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu so na obisku gostili dr. Mitjo Leskovarja, apostolskega nuncija v Demokratični republiki Kongo (DRC), ki velja za največjo katoliško državo Afrike.
Le nekaj kilometrov iz Poljčan in Rogaške Slatine se dviga Boč, ena od najprepoznavnejših in priljubljenih štajerskih gora. S svojimi 978 metri ne izstopa posebej po višini, izstopajoč pa je zaradi svojega razpoznavnega videza, raznolikosti narave in izjemno razgledne lege.
V času, ko se ima malone vsak za fotografa, so še posebej dragoceni tisti, ki so se pripravljeni za dobro fotografijo potruditi. Ena izmed najtežjih fotografskih zvrsti je fotografiranje v jami, kjer naravne svetlobe praktično ni.
Iz Šmarce do Mrtvega morja
V četrtek, 8. avgusta 2013, je termometer kazal malo več kot 40 stopinj Celzija, kar pa ni motilo približno 80 ljudi, ki so se zbrali med hladnimi zidovi v pritličju cistercijanske opatije v Stični. Tu je Muzej krščanstva na Slovenskem, ki domuje v samostanu, pripravil odprtje razstave z naslovom Terra sancta 1910: Največje slovensko romanje v Sveto deželo. Širša javnost se je na razstavi lahko prvič seznanila z izjemno fotografsko zapuščino, ki jo je ustvaril eden izmed udeležencev tega romanja, Peter Naglič (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku.
27-letni Naglič je bil edini, ki je na romanje v Sveto deželo vzel tudi fotoaparat.
Romanje, ki je potekalo od 2. do 21. septembra 1910, je organizirala ljubljanska škofija pod vodstvom knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča, ki se je potovanja tudi osebno udeležil. O največjem romanju Slovencev v Sveto deželo – udeležilo se ga je 540 ljudi – je bilo veliko napisanega, manj pa je znano, da je bil tedaj 27...