Vir: Družina
četrtek, 22. oktober
»Hočem na noč čarovnic!« cepeta in kriči Lucija. Mama ne podleže njenim krokodiljim solzam. »Saj ne bom sama! Z Ado, Kajo in Nikom se bomo našemili in skupaj od vrat do vrat nabirali bombone, tako kot za pusta!« še naprej vpije. »Samo jaz ne smem nikoli početi ničesar zabavnega!«
»Neki človek se je odpravljal na potovanje in je služabnikom izročil svoje premoženje. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, ter odpotoval.
Ko se je vrnil, je napravil z njimi obračun. Prvi je rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ Nato je pristopil drugi in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹
Nazadnje je pristopil tretji in rekel: ›Gospodar, vem, da si trd človek. Zbal sem se in zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da sem trd? Zato bi moral podvojiti moj denar. Vzemite mu torej ta...
Papeževa zdravniška ekipa je potrdila, da je bil tumor, ki so ga Leonu XIV. odstranili 13. oktobra, pljučni adenokarcinom, torej rakavo tkivo, ki pa je bilo strogo omejeno na mesto operacije in se ni razširilo. Zdravniki poudarjajo, da »nadaljnje zdravljenje ni potrebno«.
Se smejo redovnice odpraviti na zabavo? Ali si kdaj naročijo hrano na dom? Ali se ukvarjajo s športom? Ali se smejo kopati? Ali življenje v samostanu pomeni, da so odrezane od sveta? Na ta in druga vprašanja odgovarja avstrijska redovnica v svojih videoposnetkih na TikToku.
Ali je slavilna glasba zgolj sodobna krščanska glasba ali je nekaj več? Kakšno mesto ima pri sveti maši in kaj se zgodi, ko človeku v najtežjih trenutkih zmanjka moči za slavljenje Boga? O teh vprašanjih so v novi epizodi oddaje Reflektor spregovorili trije izvajalci slavilne glasbe Lovro Kavčič, Manca Hribar in Janez Mehle.
V mariborski stolnici so sinoči s sveto mašo počastili god župnijskega zavetnika sv. Janeza Pavla II. in se spomnili 30. obletnice njegovega obiska Slovenije. Slovesnost, ki jo je vodil novomašnik br. Dominik Papež, je zaznamovala tudi začetek priprav na 10. obletnico UNIZUP-a.
sreda, 21. oktober
V torek, 20. oktobra 2026, je v Domu sv. Jožef v Celju potekal prvi pogovorni večer iz novega cikla »Slovenska vlada na obisku«. Gostja večera je bila Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Razmišljanju je naslovila »Se Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu približujemo eni družini?«
Papež Leon XIV., ki so mu pred osmimi dnevi v rimski bolnišnici Gemelli zaradi rakave tvorbe operativno odstranili del pljučnega krila, že opravlja nekatere redne delovne obveznosti: danes dopoldne je nagovoril vernike, ki so se na Trgu sv. Petra zbrali na splošni avdienci.
Ob rob sodni zadevi Možina proti Makarovičevi
Uršulinka s. Andreja Godnič pred odhodom v Senegal o tem, kako je sprejela odločitev za misijon v Afriki; ob knjigi Hoja za Marijo o tem, kako je sama postala Marijina; o Sloveniji, kot jo je doživela v zadnjih treh letih, ter o duhovnem življenju, še zlasti po petdesetem letu
Joe Wilson je bil 17-letni fant, ki si je želel postati zdravnik in tako pomagati ljudem. Kljub zgodnji smrti je uresničil svojo željo po pomoči ljudem, in sicer z oznanjevanjem evangelija svojim bližnjim in vrstnikom, katerim je še vedno v vzor.
Katoličani imamo do oblasti nekoliko zapleten odnos. Ko je slaba, se nad njo pritožujemo. Ko je dobra, jo jemljemo za samoumevno. Ko nas povabi k sodelovanju, pogosto ugotovimo, da je politika umazana stvar, s katero naj se ukvarjajo drugi. Potem pa smo presenečeni, da se z njo ukvarjajo drugi.
Začetek skavtskega leta je vedno znova lep dogodek. Letos je bil združen s praznovanjem 25-letnice odraslih skavtov v Sloveniji, ki sestavljamo Združenje bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ali na kratko ZBOKSS. Trenutno deluje 32 bratovščin, ki združujejo 480 odraslih skavtov.
Slikopleskarji, člani Sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, so se ob bližnjem prazniku godu zavetnika slikopleskarjev sv. Luke v petek, 16. oktobra 2026, zbrali pri sveti maši v župnijski cerkvi Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani ter z njo počastili svojega zavetnika, sveta maša pa je bila darovana tudi za vse žive in že pokojne slikopleskarje.
Ko se prebijem čez idrijske ovinke proti Tolminu ali po avtocesti mimo Jesenic in Kranjske Gore proti Kanalski dolini, mi srce zaigra drugače. Ne le zaradi narave ter srednješolskih in študentskih spominov, temveč tudi zaradi domačih govorov, ki me spremljajo na poti domov, tja pod mogočni Mangart, kjer »yuermo pu naše«. Domače narečje je zame mnogo več kot način sporazumevanja. Je del identitete, občutka pripadnosti in tiste tihe notranje moči, ki nas drži pokonci, tudi ko smo daleč od doma.
»Temeljna naloga je ponovno vzpostaviti kontinuiteto med prečiščenimi in poglobljenimi oblikami izkušnje, ki jih predstavljajo umetniška dela, ter vsakodnevnimi dogodki, dejanji in doživljanji, iz katerih je sestavljeno človeško življenje.« (John Dewey)
Na velika platna je prišel dokumentarno-igrani film Presveto Srce – Njegovemu kraljestvu ne bo konca. Je že deveti film režiserskega para Sabrine in Stevena J. Gunnella in obenem njun prvi film, ki se je predvajal tudi v francoskih kinematografih. Zakonca pravita, da je vsak od filmov zanju predvsem pot približevanja Bogu – tudi zaradi ljudi, s katerimi se srečujeta. Tokrat sta se podala v skrivnost pobožnosti Srca Jezusovega, ki jo mnogi poznamo le zaradi starih podobic, o njenem globljem sporočilu pa vemo bolj malo. Zdi pa se, da je vprašanje, ki ga film odpira, danes bolj aktualno kot kdaj prej. Živimo namreč v družbi, v kateri je kljub učinkovitosti in dostopnosti komunikacijskih kanalov vse več odtujenosti in osamljenosti, iskanju smisla v svetu prepogosto sledi razočaranje, človek pa se vse težje sreča z drugim.
Sv. Frančišek Asiški je eden tistih svetnikov, ki jih film že več kot stoletje vedno znova odkriva. O njem so nastajali filmi v zelo različnih časih in zelo različnih kulturah. Toda zanimivo je, da se pri tem ne spreminja samo podoba Frančiška. Spreminja se tudi pogled režiserjev in gledalcev nanj. Vsaka doba v njem išče nekaj svojega: enkrat svetnika in Božjega moža, drugič družbenega upornika, tretjič borca za mir, naravo in svobodo, zadnjič človeka, ki se v temi svojega življenja sprašuje o Bogu.
Duhovnik Peter Čemažar tokrat odgovarja na vprašanje bralke Julije: »Hodim s fantom, ki je le krščen. Vera ga zanima, ampak ni tako globoka kot moja ... Kako rasti v takšnem odnosu? Kako ne 'posiljevati' z vero? Kakšna je Božja zamisel za nas, bolj ukoreninjene v veri, v odnosu do manj vernih oz. tistih, ki se še iščejo?«