Vir: Družina
četrtek, 23. april
Moja glava je hecna. Včasih grem iskat čelko, ki jo bom potrebovala na skavtih. Pridem v vežo, stojim pred omaro, v kateri imamo spravljeno vso mogočo šaro, in se sprašujem, zakaj sem tam. Pojma nimam. Nazadnje se spomnim, da sem lačna, in si grem v kuhinjo pripravit sendvič.
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.«
(Jn 14,15-21)
23. aprila obhajamo god mučenca sv. Jurija. Ime Jurij je v Sloveniji precej priljubljeno: statistični podatki pravijo, da je med moškimi imeni po pogostnosti na 86. mestu, 1. januarja 2025 je bilo pri nas zabeleženih 3.083 Jurijev. Med njimi je tudi upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak, ki se je za spletno Družino prijazno odzval na pogovor o svojem nebeškem zavetniku.
Obnova cerkve sv. Mohorja in Fortunata na piranskem pokopališču se preveša v novo fazo – zaključujejo se dela na zunanjščini, konservatorsko-restavratorski posegi pa se selijo v notranjost objekta. Nadaljnje posege bo vodila skupina strokovnjakov.
To, kar so vaščani vasi Strmec pod Mangartom doživeli 11. oktobra 1943, še zdaleč ni bil zadnji komunistični napad na to vas. Po vojni, ko naj bi bila dežela osvobojena, je komunistični režim uničil še tisto, kar je v vasi ostalo.
sreda, 22. april
Slovenska karitas v teh dneh znova začenja dobrodelno akcijo »Pomagajmo preživeti in živeti«. Namenjena je predvsem ljudem z nizkimi prihodki, materialni pomoči starejšim in socialnemu vključevanju trajno nezaposljivih v Sloveniji. Lani so v omenjeni humanitarni organizaciji zbrali 225.000 evrov, samo s hrano so pomagali skoraj 19.000 starejšim.
Ob jutrišnjem napovedanem »Marihuana maršu«, ki ga v Ljubljani organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), se ponovno odpira vprašanje zakonodaje in vplivov konoplje na družbo. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) poudarjajo, da mora biti razprava o tem področju zasnovana na znanstvenih dejstvih ter dolgoročnih posledicah za javno zdravje, predvsem pri mladih.
Velikonočni Gospod,
tvoje sočutno oko
ni ostalo zaprto,
tvoje pozorno uho
ni ostalo gluho,
tvoja usta tolažbe
niso umolknila,
tvoje ljubeče srce
svoje rane ni zaprlo.
Tvoj korak miru
se ni ustavil na križu –
vsakemu prihaja naproti
z alelujo, s svojo sveto besedo,
svojim velikonočnim pozdravom.
Tvoje Božje telo
ni ostalo mrtvo med mrtvimi –
vstalo je
s poveličanimi ranami.
Materina obleka
ni ostala strgana –
v svojem vstalem objemu
nas na trinajsti postaji
našega križevega pota
ljubeče sprejmi
in ogrni kot usmiljeni Oče
v svoje velikonočno oblačilo.
Stanka Mihelič
Bog je človeka ustvaril po svoji podobi. Zanima me, po kakšni? Po fizični ali po duhovni podobi? Marko
Med najbolj velikopotezne izlete v slovenskem sredogorju spada tridnevno prečenje Pohorja. To približno šestdeset kilometrov dolgo hribovje med Dravogradom in Mariborom pa lahko prehodimo tudi po delih. Po turistično manj obljudenem zahodnem koncu Pohorja je speljana Šisernikova pot, ki nas iz Dravograda popelje do Koče pod Kremžarjevim vrhom. Od nje se spustimo le še v Slovenj Gradec in krog je ob pomoči avtobusnega prevoza sklenjen.
Med Slovenj Gradcem in Dravogradom je tudi ob sobotah in nedeljah dovolj avtobusnih povezav. Mi smo se na izlet odpravili v soboto. Če bi želeli ujeti avtobus ob 7.10, bi morali zelo zgodaj od doma, zato smo se odločili za tistega ob 11.40. Ker so dnevi dolgi, nam med hojo ni bilo treba hiteti, a smo se vseeno pred mrakom vrnili v Slovenj Gradec, kjer smo pustili avto.
Ko na postaji pred mostom čez Dravo v Dravogradu stopimo iz avtobusa, takoj zagledamo rdeč planinski kažipot. Ta nas usmeri po stopnicah navkreber, čez železniško progo in ob vrsti hiš do...
Kmečka pica
Testo
kot za klasično pico
Nadev
300 g sira (gavda ali trapist)
pečenica ali kranjska klobasa
200 g hrenovega namaza
origano ali majaron
3 paradižniki
¼ žličke soli
1,5 dl kečapa
Testo pripravi tako kot testo za klasično pico.
Medtem pripravimo preliv: Paradižnike narežemo na kose, jim dodamo sol, kečap in zmeljemo s paličnim mešalnikom.
Sir naribamo, pečenico ali kranjsko klobaso narežemo na rezine.
Ko testo vzhaja, ga še enkrat pretlačimo in pregnetemo (vmes po potrebi dodamo še 1–3 žlice moke). Potem ga zvaljamo pol prsta na debelo (pribl. 7 mm). Z valjarjem ga prenesemo na pomokan pekač.
Testo najprej premažemo s hrenovim namazom, ki smo ga razmešali z nekaj žlicami vode, da je bolj mazav. Čez polijemo dobro tretjino paradižnikovega preliva, nanj položimo na kolobarje narezano pečenico ali kranjsko klobaso, prelijemo še z ostalim paradižnikovim prelivom ter posujemo s sirom in origanom.
Pečemo na 180 °C do lepe zlato rumene barve približno 25 do 30 minut...
Bela štorklja (Ciconia ciconia) je zagotovo med najbolj priljubljenimi pticami, saj jo vsakdo v hipu prepozna. Hiši, na katere dimniku gnezdi oziroma njenim stanovalcem prinaša srečo, kar pomeni, da se je lahko razveseli vsakdo, ki si dom deli z njo. Štorklja prinaša otroke in jih menda skozi dimnik spušča v hišo. In ker otroci pomenijo srečo, mislim, da ravno to potrjuje šaljivo simboliko, znano po vsem svetu ...
Seveda pa štorklje za gradnjo gnezd še zdaleč ne izbirajo samo dimnikov, dela nekdanje idilike panonskega sveta. Nekdaj so gnezdile v krošnjah dreves, v okolju, ki ga je uredil človek, pa izbirajo za gnezditev slemena in dimnike stanovanjskih hiš, telegrafske drogove in druga izpostavljena mesta v kulturni pokrajini in neposredni bližini človeka, torej v naseljih. Pravzaprav je štorkljinih gnezd na dimnikih hiš v primerjavi s starimi časi danes malo. Odnos do teh vpadljivih ptic, ki jim je človek naklonjen in do njih prijazen, je vplival na spontano sobivanje z njimi, p...
Črevesje ima pomembno vlogo pri prebavi, vsrkavanju hranil in splošnem delovanju organizma. V njem živijo številni koristni mikroorganizmi, ki jih imenujemo črevesna mikrobiota. Ti sodelujejo pri razgradnji hrane, tvorbi nekaterih vitaminov ter podpirajo imunski sistem. Ravnovesje črevesne mikrobiote je pomembno za dobro počutje in zdravje.
Na stanje črevesja vplivajo prehrana, gibanje, stres, starost ter uporaba zdravil, zlasti antibiotikov. Kadar se ravnovesje poruši, se lahko pojavijo napenjanje, zaprtje, driska, občutek teže po jedi, utrujenost ali slabša odpornost organizma.
Za podporo zdravemu črevesju je pomembna pestra prehrana z dovolj vlaknin. Koristna so živila, kot so zelenjava, sadje, polnovredna žita, stročnice ter fermentirani izdelki. Pomembni so tudi zadostno pitje tekočine, redno gibanje in umirjen način življenja.
V ljudskem zdravilstvu so se za podporo prebavi pogosto uporabljala zelišča, kot so angelika, bazilika, kamilica, komarček, kolmež, majaron, melisa, met...
V četrtek, 9. aprila, smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični odprli gostujoči razstavi o nekdanjem samostanu v Studenicah avtoric mag. Lilijane Urlep, arhivske svetovalke v Nadškofijskem arhivu Maribor, dr. Simone Kostanjšek Brglez, vodje projekta revitalizacije samostana Studenice, in Alenke Zupan, odgovorne konservatorke za samostan iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Razstava »Studenice – drobci iz zgodovine samostana« predstavlja zgodovino samostana v Studenicah, enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem, in ga umešča v cerkveno, krajevno in umetnostno zgodovino. Razstava »Studeniški samostan v luči obnovitvenih posegov« pa predstavlja obnovo studeniškega samostanskega kompleksa, ki se je začela v devetdesetih letih 20. stoletja. V začetku 21. stoletja so se dela nepričakovano ustavila. Po skoraj dvajsetih letih propadanja je obsežna prenova ponovno stekla leta 2022. Na pogovornem večeru, ki je sledil po odprtju, sta avtorici razstav mag. Lilij...
Cvetna nedelja je bila na Kostanjevici tudi letos posebna ne samo zaradi lepega obreda blago–slova »oljčja« in drugega zelenja na ploščadi pred cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji, ampak tudi zaradi novitete, ki smo se je farani razveselili po zaslugi fantov, ki živijo v Skupnosti Srečanje. Veseli smo, ker niso pozabili na lanski izziv, ki je nastal po zaslugi takratnega katehumena. V pripravi na sprejem zakramentov pripravljanja in veliko noč so izdelali res lepo in veliko butaro, butaro velikanko. Letos so naredili celo tri, sicer nekoliko manjše in manj košate. Bili so prava atrakcija, ko so na ploščad pred cerkvijo ponosno prinesli svoje butare, okrašene z rožami, ki so jih nabrali na svojem vrtu. Po blagoslovu in uvodnih molitvah so najmanjšo kot bandero držali med mašo v cerkvi. Želimo jim, da bi tudi v prihodnje pripravo na veliko noč okrepili s podobnim skupnim delom, v povezovanju med seboj in hkrati z Bogom. Tako bodo začutili tudi pripadnost, sprejetost, potrditev in ljub...
V sredo, 8. aprila, je zbrane v dvorani konkatedrale po večerni maši nagovoril Žarko Mlekuž, bovški skavt in romar, ki je prepričan, da je romanje življenje v preprostosti, ko malo potrebuješ, a veliko dobiš, ko vidiš stvari, ki jih drugače ne vidiš, in srečaš veliko ljudi. Predstavil nam je svojo knjigo Nebeška pot – Cammino celeste – od Ogleja do Svetih Višarij, s prologom od Barbane do Ogleja in epilogom od Svetih Višarij do rojstnega Loga pod Mangartom. Zaljubljen v gore, s stalnim čutenjem Marijine bližine, je s knjigo želel predstaviti potek poti, podati čim več potrebnih informacij in povezav za romarje, obenem pa je razkril nekaj delcev svojega tako duhovnega kot umetniškega življenja. K. Š.
Na belo nedeljo, 12. aprila, je pesem napolnila župnijsko cerkev sv. Janeza Nepomuka na Razkrižju. »Danes je dan, ki ga je naredil Gospod« je bilo vodilo sedemdesetčlanskega zbora pevcev, zbranih iz celotne Slovenije, ki so v polni razkriški cerkvi z domačim MPZ večino maše peli. Pevci glasbene maše Pesem tisočerih zvonov svojo bogato pevsko zapuščino delijo med Slovenci doma in v tujini že štirideset let. Tako so tudi na nastopu pri izseljenskem duhovniku Zvonetu Štrub–lju v Nemčiji le tega izbrali za duhovnega vodjo. Duhovnik Štrubelj je na Razkrižju somaševal z razkriškim župnikom msgr. Francem Režonjem. Domačini so že nekaj dni pred nedeljo pripravljali kulinarične dobrote, s katerimi so pogostili goste. T. H.
Na belo nedeljo smo imeli na Taboru blagoslov motoristov in njihovih jeklenih konjičkov. Slovesni dogodek sta pripravila domačina Igor in Peter Drinovec ob pomoči članov moto kluba Ptički brez gnezda. Motoristi, ki so prišli od blizu in daleč, so se zbrali na Taboru pri cerkvi in pod obzidjem na bližnjem travniku. Pri maši so se priporočili Materi Mariji za zdravje in varstvo na vseh njihovih vož–njah z motorjem. Župnik Miha Lavrinec je po maši blagoslovil motoriste in motorje. Poudaril je tudi, naj skrbijo za prometno varnost in tako varujejo sebe in druge udeležence v prometu. Spremlja naj jih Božji blagoslov in taborska Mati Marija.
M. V.
Na belo nedeljo, 12. aprila, so v vasi Šulinci v župniji Gornji Petrovci na Goričkem blagoslovili nov ekumenski križ. Kot v večini goričanskih vasi so tudi v Šulincih navzoči verniki Katoliške, Evangeličanske in Binkoštne cerkve, ki živijo v spoštovanju drug drugega. Šulinčani so želeli ob vaško-gasilskem domu postaviti nov križ, kjer se bodo zbirali ob različnih slovesnostih. Tudi župnik Dejan Horvat je podprl idejo in sam sodeloval pri postavitvi. Medse so povabili priljubljenega župnika Martina Goloba, ki je skupaj z župnikom Dejanom, evangeličansko duhovnico Jano Kerčmar in superintendentom Binkoštne cerkve Danielom Grabarjem križ blagoslovil. Številni domačini in gostje so se udeležili lepe ekumenske slovesnosti.
T. H.
V soboto, 11. aprila, je Motoklub Jürjovski zmaji v Grabonošu pripravil tradicionalni blago–slov motorjev pred motoristično sezono. Blagoslova so se udeležili številni motoristi, njihove družine in prijatelji. Blagoslovil jih je duhovnik Janko Babič, tudi sam ljubitelj motoristične vožnje, in jim ob tem zaželel srečno vožnjo. T. H.