Vir: Družina
sreda, 8. oktober
Občina Lendava je začela s postavitvijo počivališč (miz in klopi) ob romarski poti na Hotizi, kjer je bil Božji služabnik Danijel Halas umorjen, in v Kotu, kjer je bilo najdeno njegovo truplo. Gre za projekt čezmejnega sodelovanja, ki povezuje več slovenskih krajev. Naslov projekta je Nepozabne zgodbe. Na teh počivališčih se lahko popotnik oz. romar počuti prijetneje, ko tu postane in počiva. T. H.
Na dan vrnitve Primorske so uradno odprli avtocestni priključek Dragomer–Lukovica. V kapeli na Logu pa je dekan Jožef Poje po maši povabil dr. Heleno Jaklitsch, da je predstavila razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945. Roman Logar je recitiral nekaj pesmi, ki so nastale v tistih časih. Drago Stanovnik
V torek, 16. septembra, so na Kobilju odprli in blagoslovili obnovljeno Ritlopovo domačijo iz leta 1901 v stilu panonske arhitekture. Med živimi, ki so živeli v tej hiši, je še Gizela Sršen, ki se je udeležila slovesnosti. Gre za biser kulturne dediščine, ki tudi znotraj hrani številne nabožne slike in križe. Domačija bo tudi v prihodnje služila kot muzej ter za kulturno in turistično dejavnost. Blagoslovil jo je kobiljski župnik Lojze Ratnik. T. H.
V nedeljo, 21. septembra, je beltinski župnik Boris Kučko v Gančanih blagoslovil obnovljeni Pivarov križ. Prejšnjega dotrajanega so zamenjali z novim lesom, obnovljena sta kipa Jezusa in Marije. Moški pevski zbor Gančani je zapel pesmi o križu, žene so ga okrasile z lepimi venci, predsednik Krajevne skupnosti Gančani Janez Žižek se je ob koncu zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi.
T. H.
V soboto, 20. septembra, je v monoštrski župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja sombotelski škof János Székely daroval mašo ob škofijskem narodnostnem dnevu. Pri maši so bili navzoči verniki narodnostnih manjšin Slovencev, Hrvatov in Nemcev. Iz vseh treh manjšin so pri maši sodelovali tudi pevski zbori in bralci. Tako je bila maša kar v štirih jezikih v znamenju bogate kulturne in verske raznolikosti v Porabju. Slovenska narodnostna skupina je po maši pripravila še srečanje porabskih Slovencev, kjer so nastopili folklorna skupina iz Gornjih Petrovcev, pevska skupina Gornjeseniške siničke in otroška plesna skupina Dvojezične OŠ Jožefa Košiča. T. H.
Slovenski narodni buditelji (1): Gregorčič, Lavrič in Kocjančič
O božjem kaznovanju
V lepi predstavitvi novega škofa Janeza Kozinca (Družina, 28. sept.) je verjetno še marsikdo od nas starejših postal pozoren ob naslovni misli, da namreč »Bog nikogar ne 'štrafa'«. Tudi v sodobnih pridigah vse pogosteje slišimo, da Bog nikogar ne kaznuje, ampak se kaznujemo sami, z grehi, ker ne upoštevamo njegovih zakonitosti, da je Bog predvsem neskončna ljubezen in usmiljenje.
Toda starejši se še spominjamo, da so stari župniki in misijonarji včasih skoraj dobesedno grmeli o božjem kaznovanju in vzbujali v vernikih strah (ki je začetek modrosti in rešuje dušo pred peklom). Starejši ljudje so vedeli povedati veliko zgodb tudi o neposrednem božjem kaznovanju.
Kaže, da se je v uradni teologiji nekaj premaknilo, in sicer v boljšo smer, v poudarjanje Božje ljubezni, da nas namreč Bog (s Cerkvijo) privlači k sebi predvsem s svojo ljubeznijo, darežljivostjo in nenadkriljivo genialnostjo, ne pa toliko potiska s strahom in silnimi grožnja-mi … O tem se spomnim Jezusove...
Dne 29. septembra smo se sosedje, vaščani in farani župnije Col ter številni prijatelji in znanci še zadnjič poslo-vili od priljubljenega in mnogim poznanega duhovnika g. Bogdana Vidmarja, ki je mnogo prezgodaj, a vdano, kot je sam rekel, odšel v nebeški Jeruzalem.
Bil je eden izmed devetih fantov iz naše župnije, ki so se odločili za duhovniški poklic in sprejeli Božjo voljo. Z nesebično in pokončno držo je deloval v mnogih krajih naše domovine in tudi zunaj nje. S svojimi talenti ter odličnim poznavanjem krščanske zgodovine nam je odpiral svet naše in svetovne preteklosti. V sedanjem težkem času je znal s kleno in pogumno besedo opozarjati tudi na napake in stranpoti današnje družbe.
Čeprav ga je duhovna pot vodila po mnogih krajih naše domovine in tudi tujine, se je vedno rad vračal domov na Col, v rodno Orešje, kjer je z nami delil številna spoznanja in dragocene življenjske izkušnje.
Neprecenljivo je njegovo delo z mladimi, pa tudi njegova želja po romanjih. Opravil je številne...
V soboto, 4. oktobra, smo se v Jurjevi dvorani v Stari Loki srečali z redovnicami iz reda pasijonistk
Razstava v Plečnikovi NUK ponuja vpogled v njegov zavidljiv opus
s področja grafičnega oblikovanja
Sredi septembra sem imel priložnost obiskati Izrael na povabilo izraelske veleposlanice v Sloveniji skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi novinarji. Pot nas je peljala po celotni državi od juga na meji z Gazo do severne meje z Libanonom. Dnevi pa so bili do roba zapolnjeni z različnimi srečanji, pričevanji ter strokovnimi debatami; od pogovora z namestnico zunanjega ministra do nekdanjega Netanjahujevega svetovalca za nacionalno varnost. Srečanja z običajnimi ljudmi, trpečimi zaradi vojne v najrazličnejših oblikah, so vojno z naslovnic približala srcu in razumu. Kajti za poskus približnega poštenega razumevanja dogajanja je po-trebno oboje.
Prvi stik
Tel Aviv te najprej zaziba s skoraj banalno normalnostjo. Kava, veter, valovi in kolesa ob promenadi. Potem sem stopil na Trg talcev in normalnost v nekaj korakih ostari. Plakati z obrazi ugrabljenih, datumi, prazni stoli. Tam geslo »oba sta kriva« ne zdrži niti do naslednje fotografije. Vse je nenadoma konkretno in z imeni. Podobno ko...
Začetek Tedna za življenje na Brezjah
Združenje slovenskih katoliških zdravnikov je ob godu svojih zavetnikov sv. Kozme in Damijana 26. septembra pripra-vilo slovesno mašo in akademijo. Dogodek je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani vodil pomožni škof dr. Franc Šuštar, pri njem pa so sodelovali bolniška duhovnika msgr. Miro Šlibar in Anže Cunk ter lazarista Robert Petkovšek in Lojze Zupančič. Bogoslužje je s petjem dopolnil malgaški zbor. V nagovoru je škof Šuštar spomnil na pomen svetnikov – zdravnikov, ki sta vse svoje znanje in delo darovala Bogu ter bolnikom. Škof je navzoče spodbudil, naj pri svojem delu vedno združujejo strokovnost z vero, skrbjo za bolnike ter ljubeznijo do človeka, saj le tako postajajo »luč in sol zemlje« v današnji družbi. Ob koncu maše je predsednik združenja Janez Dolinar ob zahvali opozoril na aktualne družbene izzive, predvsem na vprašanje evtanazije, in poudaril, da je dolžnost zdravnikov in vseh kristjanov, da podpirajo življenje ter vztrajajo pri etosu, na katerem stoji naša civilizacija. Urška...
Maša za mučenca Antona Murglja
22. Slomškov dan v Mariboru