Vir: Družina
petek, 9. januar
V tokratni epizodi Družininega podkasta Kefa sta Blaž in Peter gostila Gregorja Bregarja, fizika in duhovnika, ki trenutno deluje kot kaplan na Škofijski klasični gimnaziji. Predno se je odločil za poklic duhovnika, je na isti gimnaziji poučeval fiziko in v šali pravi, da ga je nadškof po posvečenju poslal na popravni izpit. Kar mu ni uspelo kot fiziku, mora zdaj uresničiti kot kaplan.
četrtek, 8. januar
Ko s trga izgine revija, ki je reviji Svet in ljudje po mnenju nekaterih predstavljala konkurenco, bi lahko cinično pripomnil, da je tuja nesreča naša radost. Vendar ne bom. Za to obstaja več kot dovolj razlogov, ne samo ta, da sta privoščljivost in škodoželjnost lastnosti, ki bi se ju morali truditi po najboljših močeh krotiti.
Dolgoletni vodja Mohorjeve založbe Celovec Franz Kelih se je po več kot 22-letnem službovanju v Mohorjevi, od tega 19 let kot vodja založbe, 31. decembra 2025 upokojil. Vodenje založbe je prevzel dolgoletni glavni urednik založbe mag. Hanzi Filipič.
Ameriški škof Robert Barron, ki je v svetu dobro poznan po svoji navzočnosti na spletu, je kritično ovrednotil župana New Yorka Zohrana Mamdanija: ta je v svojem nagovoru ob umestitvi 1. januarja letos volivcem obljubil »toplino kolektivizma«.
Športniki dokazujejo, da je tudi v soju svetovne slave možno izbrati pot vere in služenja Bogu. Eden takih je sotekmovalec slovenskega »zlatega orla« Domna Prevca. Mladi norveški skakalec Isak Andreas Langmo ni znan le po svojih rezultatih na skakalnicah, ampak tudi po svoji iskreni nameri, da po koncu športne poti postane duhovnik.
Silvester Čuk, duhovnik koprske škofije, nekdanji urednik revije Ognjišče, prevajalec, lektor in vsestranski ustvarjalec, je na dan po prazniku Gospodovega razglašenja odšel v večnost. Na novega leta dan je v izolski bolnišnici dočakal še svoj 86. rojstni dan, 7. januarja pa se je dokončno izteklo zemeljsko življenje tega duhovnika, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenskih katoliških medijev.
Od ponedeljka, 12. januarja, do sobote, 17. januarja, bodo slovenski škofje v Rimu, na obisku Ad limina Apostolorum, so sporočili iz tajništva Slovenske škofovske konference (SŠK). Latinsko poimenovanje tega obiska dobesedno pomeni »obisk na pragu apostolov« in se nanaša na romanje škofov v Rim, kjer molijo na grobovih apostolov Petra in Pavla in se srečajo s papežem. To bo sploh prvi obisk škofov ad limina v času papeževanja Leona XIV.. Naši škofje bodo papežu med drugim podarili mašni plašč, ki bo imel slovenski pečat.
Slovenska matica je v zbirki Filozofska knjižnica izdala prevod dela Johna Locka Razprava o človeškem razumu I. Prevedel in spremno besedo napisal Božidar Kante.
Objavljamo spomine Vinka Kržišnik s Sela pri Žireh, o tem, kako so ga junija 1943 »mobilizirali« partizani. Ko se jih je rešil, se je skrival doma, nato pa se s pomočjo Nemcev umaknil v Salzburg. Leta 1948 je odšel v Kanado in tam živel, spomine je napisal leta 1981. Marija Mojca Treven jih je objavila v Zavezi (št. 138, 2025), od koder jih poobjavljamo na spletni strani Družine.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je na praznik svetih treh kraljev razpisala parlamentarne volitve, ki bodo 22. marca. Med laiki pa se je že pred tem rodila pobuda, da bi se od dneva samostojnosti in enotnosti, ki smo ga praznovali 26. decembra, do dneva volitev povezali v molitvi in postu.
Pogovarjali smo se s prejemnikoma Trubarjevega priznanja 2025 dr. Matijo Ogrinom in dr. Andrejko Žejn.
sreda, 7. januar
V Šturjah pri Ajdovščini je bila 7. januarja 2026 spominska maša ob 80. obletnici nasilne smrti duhovnika Filipa Terčelja, ki so ga komunisti 7. januarja 1946 skupaj z duhovnikom Francem Krašno umorili v Davči. Slovesnost je vodil koprski škof Peter Štumpf.
Papež Leon XIV. je med današnjo splošno avdienco, prvo v letu 2026, začel novo vrsto katehez, posvečenih drugemu vatikanskemu cerkvenemu zboru in njegovim dokumentom. Zbrane vernike je nagovoril v vatikanski dvorani Pavla VI.
Milostni darovi, ki jih prinaša zakrament svetega krsta
Meni osebno to ne bi spremenilo veliko, saj ne preživim veliko časa na družbenih omrežjih. Verjamem, da bi to povzročalo veliko težav mojim vrstnikom. Po eni strani bi bila ukinitev družbenih omrežij dobra za mladino, saj bi ponovno začeli preživljati čas skupaj v živo, ne prek spleta. To bi dalo več možnosti za družbene dejavnosti. S tem bi obnovili zaupanje v sočloveka, ki smo ga z družbenimi omrežji nekoliko potisnili na stran. Hkrati bi dobro vplivalo na odraščanje nas mladih, saj bi tako postali občutljivi na stisko drugih, ker ne bi bili vsak v svojem svetu, obdanem z vsebinami iz različnih aplikacij.
Če bi čez noč prepovedali omrežja tudi v Sloveniji, bi se mi zdelo grozno. Veliko časa preživim na družbenih omrežjih, sploh Snapchatu. Če bi vse to prepovedali, bi izgubil nekatere prijatelje iz tujine, s katerimi se pogosto pogovarjam oziroma sem z njimi v kontaktu. Že zaradi tega bi bil žalosten, pa oni tudi.