Vir: Družina
sreda, 1. april
Pred leti sem se že dotaknil jutranjega in večernega oglašanja ptic, oziroma katera zapoje prva, ko se dela beli dan, in katera zadnja, ko pade večer. Ker živim v gozdu in spim vedno pri odprtem ali vsaj priprtem oknu, me ptičja pesem zares spremlja od zore do mraka. Ptice se oglašajo ves dan, bodisi s pesmijo ali klici, ko so v stiku s partnerjem, ali morda z opozorilnimi klici, kadar se v okolici klati mačka. Ko bodo v gnezdih odraščali mladiči, pa bomo nemalokrat poslušali tudi njihove proseče klice.
Še trdna noč je bila, jutro sem komajda slutil, ko se je pod oknom oglasil slovesen napev taščice, ki je ni prav nič motilo hukanje lesne sove, ki gnezdi le deset metrov stran. Potem ko je odpela nekaj kitic, se ji je pridružil s svojo pesmijo cikovt in kot v odgovor se je takoj oglasil še eden, ki je označeval svoj okoliš na drugi strani hiše. Nekaj minut kasneje je zapel kos in pesmi treh goslačev so se zlile skupaj v ubran jutranji koncert. Trije pernati trubadurji so prepevali zdrž...
Moja jesenska zasaditev je čez zimo izgubila barvitost in živahnost. Vresje se je posušilo, korito je delovalo zapuščeno in prazno. Ko sem prejela v dar več sobnih lončnic, sem se odločila, da bom okensko polico osvežila kar z njimi. V zasaditvi sem obdržala mačehe, ki se spomladi že bohotijo in ustvarjajo razkošne blazine dišečih barvitih cvetov. Prevešajoči se dvobarvni šaš Carex oshimensis 'Evergold', ki je privlačen v vseh letnih časih, je ostal razgiban del cvetličnega nasada.
Srebrni listi angelskih kril Senecio candicans 'Angel Wings' so tudi ob koncu zime obdržali svojo žametno lepoto. Svetla tekstura je čudovita podlaga za modre in rožnate cvetove ter lepo poveže zasaditev.
Vrtnarske izkušnje so me opogumile, da sem v korito dodala primulo (Primula obconica) in kalanhojo (Kalanchoe blossfeldiana). Okenska polica ob zidu ustvari toplejšo mikroklimo, zato sem ju vključila v zunanjo zasaditev.
Kalanhoja, sicer sobna lončnica, me je presenetila s svojo trpežnostjo. Kljub temper...
V župnijski cerkvi v Kamniku so veroučenci v sredo, 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja in materinski dan pripravili lepo presenečenje za svoje mamice. Že pri verouku so skrbno izdelovali voščilnice in vanje zapisali lepe misli. Po maši je župnik pred oltar povabil več kot sto otrok. Ob spremljavi Eve Lebar in treh harmonikarjev so zapeli pesmi Mamica je kakor zarja in Ljubezen mamina. Mamice so razveselili tudi z vrtnicami in voščilnicami, ki so jih sami izdelali. Ob tem so se zahvalili Materi Mariji za lep in blagoslovljen materinski dan.
Mateja Hribar Kuhar, foto: Matej Stele
Jožefa Bec je 26. marca dopolnila 90 let življenja. Izhaja iz znane Pergerjeve družine z Brezij. V njej se je po 2. svetovni vojni rodilo enajst otrok. Zefika, deveta od otrok, živi na tej domačiji. Hiša je ostala nespremenjena v starinskem slogu: s slamo krita in je zaščitena. Zefika je ostala doma, se tu poročila in si z možem ustvarila družino treh otrok. Njen najmlajši sin Simon je z ženo zraven stare zgradil novo hišo in imata dva sinova. V soboto, 28. marca, pred cvetno nedeljo so 90-letno mamo presenetili z lepim in pre-prostim domačim praznovanjem. Med povabljenimi sta bila tudi Zefikina brata: starejši Franc in mlajši Tone Perger, ki je župnik v Vojniku. Ta je pri sestri v družbi domačega župnika Boštjana Ošlaja in znanca Stanka Domanjka tudi somaševal. Tonček je v čestitki in nagovoru sestri ob družinski sliki njihove velike družine po-udaril vrednote in pomen družine v današnjem času. S. D.
V Filovcih v župniji Bogojina tamkajšnje kulturno turistično društvo vsako leto pred veliko nočjo pripravi velikonočno razstavo. Letošnja je nosila naslov »Velika noč in pomlad«. Na razstavi so bili ročni izdelki in izdelki iz dekoracij, povezanih z velikonočnim časom. Vanje je vloženo veliko ročnih spretnosti in domišljije. Poleg drugih žena ima zasluge za razstavo marljiva faranka Zinka Lenarčič.
T. H.
V petek, 27. marca, so v Domu Janka Škrabana v Beltincih odprli velikonočno razstavo, ki bo na ogled do 6. aprila. Svoja dela so z veliko ustvarjalnosti in predanosti pripravili župnijska Karitas Beltinci, Vrtec Beltinci, OŠ Beltinci, stanovalci doma, turistična društva Beltinci, Melinci in Gančani ter skupina za samopomoč Lan Ižakovci. T. H.
V petek, 6. marca, je »čila in vesela« v krogu domačih praznovala stoti rojstni dan gospa Frančiška - Fani Benulič, rojena Žužek. Naročena je na Družino in jo redno prebira. Ne more k maši v cerkev, a je vsak dan »pri dveh mašah« prek TV in zmoli »vsaj tri rožne vence« pred stričevim novomašnim križem. Z veliko vero moli: »Jezus, v tebi živim, v tebi umrjem, tvoja sem živa in mrtva.« Kot upokojena učiteljica živi tudi iz bogate duhovne dediščine strica duhovnika Franca Žužka, pri katerem je živela med vojno v Glini.
Vinko Paljk
Pri cerkvah se pogosto srečujemo s pojavom konstrukcijskih razpok. Večina teh stavb je starejših; zgrajene so iz kamna in opeke. Zob časa tudi njim ne prizanaša. Razpoke so najpogosteje prisotne na delih konstrukcije, ki jih tvorijo oboki, na območju večjih razponov in na konstrukcijskem stiku zvonika in cerkvene ladje. Omenjene poškodbe so največkrat posledica posedanja temeljev.
Med pogoste vzroke za posedanje temeljev in nastanek razpok spadajo izpiranje terena, izkopi v bližini objekta, ekstremne suše in potresni sunki. Omenjene težave uspešno saniramo s sistemom geotehničnih injekcij Uretek. Ta inovativna tehnologija omogoča sanacijo temeljnih tal in stabiliziranje temeljev brez nevarnih izkopov. Injekcije se izvedejo z uporabo ekspanzijske geopolimerne smole Geoplus, ki je izredno čvrsta in trajna. Gre za material, ki se hitro strjuje in omogoča kontrolirano izvedbo posega. Celovita sanacija temeljnih tal obsega tudi potrebne geomehanske preiskave in meritve.
Več kot 40-letne s...
V četrtek, 26. marca, so se zbrali možje ob cerkvi sv. Jerneja v Vojniku, kamor so pripeljali material za izdelavo treh velikih butar. Kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu so se vneto lotili dela, ki so ga skrbno načrtovali že nekaj časa. Pri izdelovanju vsak ve, kaj je njegovo delo, kateri material mora pripraviti in ga prinesti. Kronist Pavel Leskovar vsako leto redno zapisuje, kdo sodeluje in kako poteka izdelovanje butar. Pobudnik izdelovanja in postavitve je bil Mirko Krašovec. Letos so postavili butare že devetnajstič. Po njihovi postavitvi pred farno cerkvijo so se možakarji zbrali v Domu sv. Jerneja, kjer so se pogreli ob okusnem golažu, ki ga je skuhal član skupine Zdenko Vrenko.
Milena Jurgec
V sredo, 25. marca, ob zaključku tedna staršev so člani KKD Ivan Šopar pripravili prireditev, ki je bila posvečena vsem staršem, tudi duhovnim mamam in očetom. Člani literarne skupine Znamenje, od najmlajših do odraslih, so recitirali pesmi Milene Jurgec, ki so bile posvečene Bogu, Božji Materi, mamam in očetom. Posebni gostje so bili pevci Mariborskega okteta, katerega član je tudi domačin Uroš Jurgec. Zapeli so pesmi, posvečene Božji Materi in domu. Letošnje leto je Kosovelovo leto, zato so s prefinjenim občutkom za vsebino zapeli nekaj Kosovelovih pesmi, ki so jih uglasbili Rudi Bučar, Viktor Mihelčič in Andrej Makor. Zbrane je z navdihujočimi besedami pozdravil župnik Anton Perger. Za zaključek je zazvenela še Zdravljica, ki je zaokrožila lepo vsebino prireditve.
Lea Rezar, foto: Urška Jurgec
Tudi letos je na praznik Gospodovega oznanjenja cerkev v Lescah zaživela z otroškim petjem in igranjem. Po maši so najmlajši nastopili na kratki prireditvi, ki je poudarila pomen hvaležnosti in skupnosti. Župnik Marko Avsenik je skupaj z otroki pokazal, kako dragoceno je, kadar se vrednote gradijo že od malega. Cvetlični šopki iz preproste oljčne vejice in v pridigi poudarjen lik Matere Marije v vsej njeni razumnosti so zrcalili hvaležnost Njej in vsem našim mamam. Otroci so ob barvanju darovali svoj odnos, del sebe in ob tem razmišljali o nekom, ki ga imajo najraje, o nekom, ki jih nikdar ne spregleda in je vedno z njimi. Letos je bil materinski dan najbogatejši prav v teh majhnih, a srčnih rečeh, ki spodbujajo povezanost in občutek skupnosti. Pravzaprav v eni sami besedi: HVALA.
Marija Čuden
V postnem času smo se v nadžupniji Šmartno tedensko srečevali ob pogovornih večerih, ki so bili priložnost za poglobljen razmislek o veri, družbi in osebnih življenjskih izkušnjah. Na prvem večeru je o temi Ali je ateizem še aktualen? govoril dr. Matjaž Lesjak, dr. medicine, psihoterapevt in pisatelj. Predstavil je zgodovinski razvoj ateizma ter razmišljanje o človeku kot ustvarjalnemu bitju. Ob tem je izpostavil tudi znano misel Alberta Einsteina: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.« Drugi večer je bil namenjen razmišljanju dr. Ivana Štuheca na temo Kristjani in volitve. Opozoril je na pomanjkanje politične kulture in poudaril, da je politika skrb za skupno dobro, pri čemer smo vsi poklicani k odgovornemu sodelovanju. Sledila sta še dva večera, ki so ju sooblikovali udeleženci sami. Govorili smo o izkušnji žalovanja ob izgubi zakonca, staršev ali najbližjih sorodnikov. Ob tem smo poudarili, da vsak človek žaluje na svoj način ter da je pomembno, da žalujočemu sto...
V cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je bil ob letošnji cvetni nedelji pri glavnem oltarju postavljen presmec »velikan«. Tudi tega so izdelali, kot predhodnih 25, verniki vasi Mele, s Tončkom Kokoljem na čelu. Prvi tovrstni presmec so izdelali leta 2000. Z izdelavo presmeca, dolgega nad 10 metrov, so verniki iz kraja Mele, kjer živi vsega 174 ljudi, spet oživili spomin na tekmovanje mladih radgonskih vernikov v spletanju velikih presmecev na cvetno nedeljo v obdobju pred drugo svetovno vojno. Presmec je blagoslovil župnik Franc Hozjan.
Franci Klemenčič
Na cvetno nedeljo je pred drugo sveto mašo župnik Ivan Jagodic blagoslovil zelenje in butarice, ki jim v Naklem rečemo bance. Večje in manjše bance so bile okrašene z jabolki. Pri blagoslovu se je zbrala množica ljudi, ki je nato odšla k maši v župnijsko cerkev sv. Petra.
Damijan Janežič, foto: A. Murn
Akademski slikar Žiga Hriberšek iz župnije Dobrepolje-Videm je za prostorno župnijsko cerkev sv. Križa v Podbočju upodobil na platnih, velikih tri krat štiri metre, Zadnjo večerjo in Vnebohod. Na prvi sliki je ob Jezusu kot apostole naslikal pomembne slovenske kulturnike in raznovrstne ustvarjalce iz 20. in 21. stoletja (Toneta Kralja, Zorana Mušiča, Marija Kogoja, Jožeta Plečnika, Edvarda Kocbeka, Ivana Cankarja …), na drugi pa enajst cerkvenih mož na čelu s sedanjim papežem Leonom XIV., nadškofom Antonom Vovkom, škofi Antonom Martinom Slomškom, Stanislavom Leničem, Andrejem Glavanom, mučencema p. Ivanom Salmičem in Jankom Komljancem, misijonarjem Ignacijem Knobleharjem in drugimi cerkvenimi osebnostmi na Slovenskem. Kot dvanajstega je z zakritim obrazom upodobil tistega, ki ne vidi, kako pomemben dogodek je bil Jezusov vnebohod, vendar je čas, da spregleda v sedanji trdi slovenski in svetovni stvarnosti (betonirana podlaga pod nogami zročih v Jezusa!) ter z naslikanimi upre oči v dvi...
Kot že nekaj zadnjih let smo se tudi v letošnjem postu župljani Trbovelj, Hrastnika in Dola ob nedeljskih popoldnevih srečevali na križevih potih v naravi. Vsako nedeljo smo se v molitvi in premišljevanju Gospodovega trpljenja podali do katere od župnijskih podružnic. Tako smo obiskali cerkve sv. Križa v Retju, karmelske Matere Božje v Dragi, sv. Marka na Ostenku in sv. Štefana v Turju. Letos so bili nedeljski križevi poti tudi priprava na medžupnijski misijon, ki ga bomo obhajali v maju, tik pred binkoštmi.
Gregor Špajzer
V petek, 20. marca, smo se žup-ljani župnij Smlednik in Trboj zbrali v KD Smlednik, kjer smo z zanimanjem prisluhnili eksorcistu koprske škofije Janezu Kavčiču. Predstavil nam je svoje poslanstvo, za katero pravi, da ga opravlja brez strahu. Spregovoril je o svoji poti do tega po-slanstva. Izvedeli smo, na kakšen način hudič obseda oziroma katere so stopnje obsedenosti. V pomembnem delu predavanja, ki je bil tudi najbolj obsežen, je pojasnjeval, kaj pripomore k stiku s hudim duhom. Večer se je zaključil s postavljanjem zanimivih vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril.
Tea Rozman
Na četrto postno nedeljo, 15. marca, se je zbralo lepo število faranov župnije Št. Peter - Otočec na pobožnosti križevega pota. Zbrali smo se na križpotju, ki vodi k romarski cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori. Križev pot ljubezni do bližnjega je vodil duhovnik Jakob Piletič. Opravili smo ga na prostem. Verniki smo molili, peli in premišljevali o Jezusovem trpljenju. V romarski cerkvi Marijinega rojstva je duhovnik daroval še mašo. Helena Murgelj