Vir: Družina
torek, 12. avgust
Na Hotizi so se v petek, 18. julija, začeli tradicionalni hotiški ribiški dnevi. Ker je ta dan vaški praznik, so se zjutraj zbrali na domačem pokopališču in predali namenu pietetni prostor – mrliško vežico. Dalj časa je bila že v slabem stanju, zato so se odločili, da jo temeljito prenovijo. Finančno je prenovo podprla Občina Lendava, zato je bil navzoč tudi župan Janez Magyar in predsednik KS Hotiza Štefan Farkaš ter številni hotiški verniki. Župnik Vili Kovač je ob koncu slovesnosti vežico tudi blagoslovil. T. H.
V Koštaboni so bili od 17. do 20. julija Elijevi dnevi. V četrtek, na predvečer praznovanja, so Elijevi častilci z župnikom Janezom Gregorcem romali izpred cerkve sv. Elija (Elia) v Koštaboni do koprske katedrale in se sv. Eliju poklonili ob njegovem grobu, počastili njegove relikvije ter zapeli pri romarski maši. Praznik sv. Elija se je nadaljeval v petek, 18. julija, s slavnostno mašo v cerkvi sv. Kuzma in Damjana, ki jo je vodil novi koprski škof Peter Štumpf. Sledilo je slavnostno odkritje Elijevega kipa z blagoslovom, pritrkavanje zvonov, Elijeva himna ob igranju Mužike sv. Lazarja iz Boršta in petje pevcev združenih zborov CPZ Koštabona in MePZ Alojz Kocjančič ter nastop MoPZ Pergula. V kulturnem programu je sledil pozdrav podžupanje MO Koper Mateje Kozlovič Hrvatin, umetniška predstavitev dela Zvesta Apollonia, predstavitev zgodovinskih virov o sv. Eliju ter zgodba o nastanku kipa. Ganljivo Elijevo pesem je zapela Tjaša Rihter. Pri cerkvi sv. Elija je bil spominski utrinek na ro...
V Domu starejših v Rakičanu je kapela posvečena karmelski Materi Božji. V njej se stanovalci in zaposleni zbirajo pri molitvah in mašah. Več stanovalcev je tudi evangeličanske veroizpovedi, zato imajo tudi oni v tej kapeli božje službe. V sredo, 16. julija, na god karmelske Matere Božje, so imeli domsko proščenje. Ker v kapeli ne bi bilo prostora za vse, so se zbrali v večnamenski dvorani. Mašo z nagovorom je imel bolnišnični in domski duhovnik Robert Smodiš iz Bakovcev. Pri maši so zapeli pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Beltincev. Prišli so tudi svojci in znanci stanovalcev. Vse je nagovorila v. d. direktorja doma Nada Hercan. Po maši so se vsi zbrali na družabnem srečanju. T. H.
V nedeljo, 13. julija, smo v domači cerkvi sv. Venčeslava na Zgornji Ložnici sprejeli zlatomašnika Franca Mlakarja, ki je imel novo mašo pred petdesetimi leti, prav tako 13. julija. Zlatomašnik Mlakar je v naši cerkvi prejel vse zakramente in pel novo mašo. Skrbni starši so mu že v zibel položili krščansko vero in temeljne vrednote za življenje. Na duhovniški poti je ostal zvest svoji družini, sorodnikom, domačemu kraju in župljanom, čeprav ga je življenjska pot zanesla v različne slovenske kraje. Ob jubilantu so somaševali izseljeniški župnik Zvone Podvinski, upokojeni župnik Anton Kšela, domači župnik Dejan Frangež, ob asistenci diakonov Ivana Žišta in Janeza Ajda. Ganljiv nagovor je imela nečakinja Mojca, pozdravili pa so ga nekdanji mladinci, ki so ga kot novomašnika pozdravili pred petimi desetletji. Zahvalili so se mu za vse, kar je in bo dobrega kot dušni pastir še naredil za vesoljno Cerkev in vse nas župljane.
Sonja Arbeiter
V nedeljo, 22. junija, je bil Šentilj v Slovenskih goricah prizorišče praznika, ki je prebudil srca in povezal skupnost v veri, pesmi in molitvi. Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi je bil letos še posebej slovesen in doživet, saj se je v njem zrcalila močna duhovna globina ter pristna povezanost med farami in občinami. Na pobudo župnika in dekana Igorja Ignacija Novaka je bilo praznovanje obogateno z nastopom kungoške godbe na pihala, kar je dogodku dalo edinstveno noto slovesnosti in skupnega radostnega pričevanja vere. Navzočnost godbe iz sosednje občine Kungota je bila simbol prijateljstva, kulturnega sodelovanja in medobčinske povezanosti, utemeljene na skupnih vrednotah: veri, spoštovanju, človečnosti. Ob telovski procesiji so imeli v župniji tudi prvo sveto obhajilo.
Rudi Matjašič
V sklopu projekta Nepopisne zgodbe – romanje ob madžarsko-slovenski meji je župnija Dobrovnik 16. julija začela s poletnim veroučnim taborom, ki se ga je udeležilo 44 otrok in 13 animatorjev iz župnij Dobrovnik, Turnišče in Lendava. Prvi večer je bil namenjen druženju in spoznavanju, saj je večina tam tudi prespala. Pri projektu sodeluje tudi občina Lendava, zato je tabor na začetku obiskal župan občine Lendava Janez Magyar in jih prijazno nagovoril. Poleg iger, smeha, zabave, kopanja v kopališču v Lendavi je bil tudi izlet skupaj s starši v Veszprém na Madžarskem, kjer so obiskali živalski vrt. Poučili so se tudi o delu in življenju Božjega služabnika Daniela Halasa. Vsak dan so se udeležili tudi maše, ki jo je daroval dobrovniški župnik mag. Simon Štihec. T. H.
Sv. Benedikt goduje 11. julija, zato so v župniji sv. Benedikta v Slov. goricah farno žegnanje obhajali v nedeljo, 13. julija. Žegnanje je bilo še toliko bolj slovesno, ker je domačin p. Franček Kramberger obhajal zlato mašo. Med prinašanjem darov na oltar so mu domači prinesli šopek rož kot spomin na domači kraj, kelih, ki mu ga je ob novi maši poklonil boter, in sliko z njegove nove maše. Mašo je vodil zlatomašnik ob somaševanju domačega župnika Marjana Role, provinciala slovenskih jezuitov, tajnika in drugih duhovnikov. V pridigi je zlatomašnik predstavil svojo življenjsko pot. Kot duhovnik je deloval v različnih krajih po Sloveniji, 20 let pa tudi na avstrijskem Koroškem. Slovesnosti je sledila pogostitev. Vlado Orgolič
V letu 2010 blagoslovljena cerkev na Rogli, na 1.517 m nadmorske višine, spada v župnijo sv. Kunigunde na Gorenju nad Zrečami. Njen patrocinij je Jezusova spremenitev na gori, njena arhitektura ima značilnosti šotora. V nedeljo, 10. avgusta, so po dnevu prazničnega spomina v minulem tednu pri njej obhajali lepo nedeljo. Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Stanka Krajnca in nadškofijskega tajnika Primoža Lorbeka daroval nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je poleg župnijskega pevskega zbora nadvse bogatilo igranje na orgle Gregorja Klančiča, organista in zborovodje ljubljanske stolnice, ter petje opernega baritonista Valentina Zdravka Pergerja in njegove hčerke, operne sopranistke Katerine Perger, po maši pa je sledil še krajši sakralni koncert. O pohorskem rojaku, življenju in delovanju Zdravka Pergerja je Anton Gričnik, tamkajšnji in širše znani kulturni ustvarjalec, napisal tudi knjigo. Nadškof Cvikl je številne romarje znova spomnil, »da se Jezus tudi danes pred nami spreminja pri vsaki...
Novi zvonovi v Lovrencu na Pohorju
Porcijunkula, praznik odpuščanja in sprave ter god Marije, Kraljice angelov, je že dolgo globoko zakoreninjena v srcih ljudi, ki so k Mariji Angelski v Krško tudi letos priromali od blizu in daleč. Čeprav so morali bratje kapucini zaradi pomanjkanja pokli-ev pred leti zapustiti Krško, smo slovenskim kapucinom hvaležni, da ta praznik še naprej ohranjajo med nami živ. Tako se je na predvečer in pri vseh štirih mašah na praznik 2. avgusta »pri kapucinih« v Krškem zbralo veliko število romarjev predvsem iz videmske in leskovške dekanije. Spet so bile spovednice polne, spet smo se s spoštovanjem poklonili sv. Frančišku, ki je leta 1216 pri tedanjem papežu Honoriju III. izposloval, da so tudi preprosti in revni ljudje brez plačila prejeli milost popolnega odpustka (popolno odpuščanje grehov in njihovih po-sledic), in jim za to ni bilo treba romati v Rim, Jeruzalem ali Kompostelo. Brata kapucina Primož in Marjan sta predstavila tudi znamenito Frančiškovo Hvalnico stvarstvu, ki je tudi danes,...
V torek, 12. avgusta, smo se na pokopališču Loke pri Zidanem Mostu, ki kakor amfiteater zre v loške hribe, po-slovili od Zore Tavčar, pesnice, pisateljice, esejistke, prevajalke, urednice in profesorice slovenščine. V tem idiličnem kraju se je rodila 2. oktobra 1928 in z možem Alojzom Rebulo sta se vrnila vanj, da bi tukaj živela še naprej svoj književno ustvarjalni pokoj. Kot deklico so jo zaradi vojne vihre poslali v gimnazijo v Maribor, na Dunaj in potem znova v Ljubljano. Kot pravi sama, je za Loko vedno jokala. Ta leta popotovanja, zorenja ter vstopanja v njeno tako poudarjeno svetovljanskost je kasneje opisala v literarno oblikovanih spominih Veter v laseh (1982). Loka s svojim tokom Save ji je vedno predstavljala prispodobo za njeno »dušo brez dna«, saj ji je najdaljša slovenska reka pojasnjevala njeno notranjost kot bujni »krogotok voda«.
Potem je v Ljubljani na Univerzi študirala primerjalno književnost in slovenski jezik, a ji italijanska država diplome ni priznala, zato je...
V Slavini obeležili 170. obletnico zaobljube ob rešitvi pred kolero
Praznovanje godu arškega župnika pri sestrah Corpus Christi na Čatežu ob Savi
Svetoletna pobuda: Lepota starih cerkva
Vsiljujejo nam smrt
V zadnjih dneh in tudi že prej nam govorijo in pišejo o dostojanstveni smrti. Ponujajo nam pomoč pri končanju življenja. Delajo se bogove, ki o vsem odločajo. Gospodar našega življenja pa je samo Bog. On, ki je že določil naše dneve, ga daje in on ga jemlje. To pripada samo njemu in ne našim namišljenim »bogovom«, ki mislijo, da mora biti vse v njihovih rokah. Mudi se jim, ker bi se radi čimprej rešili nekoristnih in motečih starih in mladih ljudi, ki so državi v breme. Ostajal bi denar in manj ljudi bi potrebovalo zdravnika. Prihranki zagotovljeni! To naj bi bila olajšava iz usmiljenja. Namesto da bi ljudem pomagali dostojno živeti in bi vsak imel, kar je za življenje potrebno, želijo ljudem pomagati umreti. To je glavna ponudba in posiljevanje prav v teh počitniških dneh. Običajno smo si pred počitnicami zaželeli vesele in lepe dni. Državnozborska koalicija pa naj ponuja lepo in dostojanstveno smrt. Hvala ji za ti ponudbo! Sicer pa se bomo morali vsi enkrat poslo...
Jakob Ukmar (1878–1971), Slovenec na poti do italijanskega svetnika (3)
V soboto, 23. avgusta, bodo v Amfiteatru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica premierno uprizorili glasbeno-gledališko predstavo »o ljubezni, ki ne ve za noben konfin«
Papež Leon XIV. se je po treh mesecih na položaju voditelja vesoljne Cerkve znašel na vrhu Gallupove raziskave o svetovnih voditeljih, ne glede na strankarsko pripadnost sodelujočih v raziskavi.