Vir: Družina
ponedeljek, 16. marec
Po dobrem desetletju se na škofjeloške ulice vrača slavna spokorna procesija. Letošnja uprizoritev bo prva, odkar je bil Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Gre namreč za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, ki je zapisano v slovenskem jeziku, velja tudi za enega večjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Posebnost Škofjeloškega pasijona pa ni le v besedilu, igri in ohranjanju tradicije, ampak predvsem v načinu, kako se nanj pripravlja skupnost. O pripravah in pristopu k letošnji uprizoritvi je spregovoril režiser Marcelo Brula.
V Domu sv. Jožef v Celju je 13. in 14. marca 2026 potekal 11. mednarodni logoterapevtski simpozij z naslovom »Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, ki sta ga pripravila Slovensko društvo za logoterapijo – LOGOS in Inštitut za logoterapijo.
Pred nekaj dnevi sem si iz radovednosti ogledal soočenja pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Da spomnim: to so tista soočenja ob okroglem zelenem omizju v sicer zatemnjenem studiu. Komaj sem se nagledal in naposlušal te državotvornosti, pa kulturnosti, dialoškosti in spoštljivosti. Ali sploh govorimo o isti državi? (Saj vem – ne …) Še posebej se mi je dopadlo soočenje kandidatov za člane predsedstva – Zlobec, Zupančič, Oman, Žižek, Rupel, Kmecl … Po vzdušju razprave sodeč je bil tisti čas daleč od histerije, ki danes vlada na slovenskem političnem prizorišču. Kogar bodo Slovenci izbrali, ta bo že pravšnji, sem razbiral iz atmosfere v studiu.
13. novembra 2025 je Igor Omerza predstavil svoji knjigi, posvečeni Delu: Temna stran Dela in Svetla stran Dela. Minili so štirje meseci. V vsem tem času časopis, o katerem knjigi govorita, ni našel volje, da bi knjigama posvetil kakšno vrstico prostora. Objavili niso niti vesti, da sta knjigi izšli, čeprav imata ime njihovega časopisa v naslovu. Seveda časopis izidu ni posvetili tudi bolj tehtne ali zajetne pozornosti. Tisoč strani obsežno delo, v katerem nastopajo največje zvezde iz uredniškega in pisateljskega kroga nekoč osrednjega slovenskega časopisa, se naslednikom sploh ne zdi vredno branja in omenjanja.
Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji so 13. marca podelili v Gradu v Slovenski Bistrici. Na svečani akademiji je priznanje prejel profesor dr. Janez Juhant.
V času, ko se slovenska družba sooča z razkrojem zaupanja, zmedo vrednot in vse ostrejšimi kulturnimi ter političnimi delitvami, smo k pogovoru povabili tri izstopajoče sogovornike: škofa dr. Antona Stresa, dr. Ignacijo Fridl Jarc in dr. Tadeja Rifla. V poglobljenem omizju spregovorijo o stanju duha v Sloveniji, o
odgovornosti kristjanov pred volitvami, o mladih, kulturi, resnici in o tem, ali kot narod še premoremo skupne temelje za prihodnost. Nastal je pogovor, ki ni le komentar trenutka, temveč resen premislek o smeri, v katero stopa slovenska družba.
Vatikanski urad za filatelijo in numizmatiko je predstavil novo serijo zbirateljskih in spominskih kovancev.
Papež Leon XIV. se je s svojimi najbližjimi sodelavci po več kot desetih mesecih čakanja minulo soboto preselil v papeško stanovanje v Apostolski palači, kot je ob koncu tedna sporočil vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni.
Te dni je v italijanskem mestu Assisiju nadvse živahno. Na ulicah srednjeveškega mesteca se tre ljudi, predvsem romarjev, ki prihajajo počastit relikvije asiškega Ubožca, sv. Frančiška Asiškega.
»Med vojno je bil poznan po svoji krutosti. Po vojni se je hvalil, da je pobil precej ljudi in celo, da so se mu, žal, nekateri izmuznili. Še več desetletij po vojni je mirno pripovedoval enemu od soriških duhovnikov, da je nekoga čakal tri dni, da bi ga ustrelil. Iskani osebi se je kasneje uspelo izseliti v Argentino«.
»Zahodni svet« znova odkriva lepoto katoliške vere: iz številnih evropskih držav, pa tudi iz Združenih držav Amerike in Avstralije prihajajo podatki o strmem naraščanju števila katehumenov, ki želijo prejeti zakrament svetega krsta in se poglobiti v skrivnosti Jezusovih naukov.
V okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani so v Zavodu svetega Stanislava v sredo, 11. marca, odprli slikarsko razstavo Osrečujoči sledovi koroškega umetnika Stanka Sadjaka.
nedelja, 15. marec
Vprašanje bralke Jožice: »Pred kratkim me je presenetilo, da je duhovnik v homiliji o vicah govoril kot o kraju velikega trpljenja, kjer bomo morali »še oddelati svoj del«. To me je spodbudilo k razmišljanju, kako se je oznanjevanje v preteklosti razlikovalo od današnjega. Nekoč so močno poudarjali strah pred peklom in trpljenje v vicah ter vabili k molitvi za duše v vicah. Danes pa se zdi, da gremo v drugo skrajnost: ob smrti starejših ali bolnih pogosto slišimo »rešen je«, tudi s prižnic redko slišimo o molitvi in darovanju za rajne. Zdi se, da misel na vice in pekel odrivamo ter se tolažimo, da nas po smrti čaka takojšnja večna sreča. Se vam zdi, da je takšno mišljenje danes med verniki preveč razširjeno?«
Papež Leon XIV. je pri nedeljski molitvi Angelovega češčenja razmišljal o Jezusovem ozdravljenju slepega od rojstva in dejal, da nas vera uči videti človeštvo in njegove težave tako, kot jih vidi Bog.
Slovenski škofje so pred volitvami v Državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca, vernike in vernice ter vse državljanke in državljane, povabili k odgovorni udeležbi na volitvah. Objavljamo njihovo sporočilo.
Partizane so sprejeli kot osvajalce. V očeh številnih so bili manjvredni barbari, ki so hlepeli po italijanski zemlji. Njihove predsodke so še podkrepili ukrepi jugoslovanskih oblasti po koncu vojne, zlasti množične aretacije in likvidacije – ne le tistih, ki so imeli krvave roke, ampak tudi nekaterih, ki so zgolj nasprotovali priključitvi.
Četrto postno nedeljo na sredini postnega časa imenujemo tudi »Laetare« ali nedelja veselja.
Moralnega teologa in župnika v župniji Šmihel – Novo mesto dr. Štefana Hosta smo pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami povabili k pogovoru o pogledu družbenega nauka Cerkve na politiko, volitve, demokracijo in katoliška načela, ki ne morejo biti predmet kompromisov.
Sodelavci tiskane Družine v postnem času pripravljajo postni misijon z Družino pod geslom »Vstopi v čas milosti«. Postni vprašalnik je ena od rubrik, v kateri na vprašanja v aktualni številki tednika odgovarja Darja Kalamar Frece, žena, mama, teologinja in logoterapevtka.
sobota, 14. marec
Danes je četrta postna nedelja, imenovana tudi »Laetare« ali nedelja veselja. V evangeljskem odlomku bomo slišali o posebni vrsti slepote: ko ne vidimo globljega smisla dogodkov, ki nas doletijo. Jure Sojč nas v razlagi evangelija vabi, naj v postnem času pustimo Gospodu, da nas znova razsvetli, najmlajše pa prek video posnetka nagovarja duhovnik Urban Lesjak, župnik na Polzeli.