Vir: Družina
torek, 15. september
Na letošnjih Študijskih dnevih Draga so 15. Peterlinovo nagrado podelili Jožetu Kopeinigu, koroškemu duhovniku ter kulturnemu in narodnemu delavcu, ki je maja letos praznoval 85 let. Objavljamo utemeljitev nagrade in njegov nagovor.
Brat Bernardin (Domen) Iljaš je na predvečer praznika povišanja Svetega križa pri frančiškanih na Tromostovju v Župniji Marijinega oznanjenja izrekel slovesne večne zaobljube v redu manjših bratov.
ponedeljek, 14. september
Prazniku Povišanja Svetega Križa sledi 15. septembra Marijin praznik, ko občutimo njeno bolečino ob Jezusovi smrti na križu.
Po naravi nikakor nisem športnica. Spominjam se, da so se me pri športni vzgoji v osnovni šoli usmilili, da mi ne bi ocena pri tem predmetu preveč pokvarila spričevala. Tudi v mladih letih me vse, kar je bilo povezano s športom, ni veliko zanimalo. Je pa res, da dokler si mlad, ne čutiš, da bi tvoje telo potrebovalo več dodatnega gibanja, saj imaš neko naravno kondicijo. Ko sem prišla v srednja leta, pa sem opazila, kako blagodejen učinek na moje telo, psiho in dušo ima že sprehod. Iz leta v leto sem zaznavala, da gibanje ni le nekaj, kar je »za zraven« – če imaš malo časa zanj – ampak je ključno za neko uravnoteženo življenje.
Ko je francoska nogometna reprezentanca na prvi tekmi svetovnega prvenstva 2026 stopila na igrišče proti Senegalu, je imelo kar devet od njenih enajstih igralcev afriške korenine (82 %). Glede na to, da v Franciji, ki šteje 66,8 milijona prebivalcev, živi 3,5 milijona migrantov afriškega porekla in 3,3 milijona migrantov druge generacije, ki imajo afriške korenine, je ta številka presenetljivo velika. Deset odstotkov prebivalstva tako sestavlja veliko večino francoske izbrane vrste. Kako pojasniti ta fenomen?
So dogodki, ki se zgodijo na videz slučajno, nato pa šele s pogledom nazaj prepoznaš pot, ki je bila začrtana že davno. Med take dogodke sodi tudi pot, ki me je pripeljala na vrh najvišje gore sveta, na vrh Mount Everesta. Pot, ki je bila eden izmed ciljev, ki ni bil zadnji in tudi ne najtežji.
Slovenija je glede na število prebivalcev med najbolj uspešnimi državami v vrhunskem športu. Po lestvici Greatest Sporting Nation, ki ocenjuje uspešnost držav v športih z globalno konkurenco na podlagi uvrstitev na mednarodnih turnirjih najvišje ravni, se je Slovenija lani uvrstila na tretje mesto. Pred nami sta bili zgolj Norveška in Švica.
Arhitektura je kulturno dejanje, je nekoč zapisal Edvard Ravnikar. Spomeniki pa so nekakšen kulturni koncentrat: družbeno stanje povzamejo na majhni površini, vendar v zelo zgoščeni obliki. Pogosto povedo celo manj o dogodku ali osebi, ki ju slavijo, kot o času in družbi, ki sta jih postavila.
Starosta slovenskega športa, prof. Drago Ulaga, je leta 1996 pri Mohorjevi družbi izdal knjigo z naslovom Šport, ti si kakor zdravje. Da vrhunski šport danes ni najboljša naložba za dolgotrajno zdravje, je verjetno jasno že vsakomur. Naslov knjige nekako 20 ali 30 let pred časom preroško zariše vlogo rekreativnega športa v sodobni družbi. Toda zdi se, da je sodobna ideologija športa naslov prebrala prehitro in v profesorjevi prispodobi spregledali besedo »kakor«. Prav v tej drobni jezikovni podrobnosti bi lahko iskali razliko med zdravim odnosom do telesnosti in športa ter njegovim sodobnim malikovanjem, ki je prispodobo spremenila v absolutno enačbo: šport = zdravje = moralna dolžnost. Rekreativne športne prireditve so postale sekularni prazniki telesa, fizične moči, vzdržljivosti in večne mladosti. Šport pa se je iz sproščujoče prostočasne igre prelevil v novodobno tiranijo doseganja sekund, metrov in zunanjega videza.
Ura je štiri popoldan, 22. oktobra 1982. V ponedeljek sem začel delati v lesarski delavnici v južni Philadelphii. Zdaj je četrtek – ves dan sem moral pobirati odrezke lesa in jih metati v 50-galonski sod za nafto. Nisem več zdržal. Stopil sem do šefa in mu rekel: »Dajem odpoved.« Odgovoril mi je, da tega ne morem storiti. »Dovolj je,« sem rekel, zaklel in šel ven. Na ulici sem iz telefonske govorilnice poklical očeta na njegove stroške. »Oči, šel bom študirat umetnost.« Njegov odgovor je bil: »Koliko časa boš zdržal tam?« Odložil sem slušalko.
Kako povzdigniti glasbo slovenskih bogoslužij na raven, ki jo želi Cerkev in ki jo terja svetost liturgije? Kako se pri tem povezujejo prostor in glasba, pevci, duhovnik in ljudstvo? Zavod za cerkveno glasbo je v sodelovanju s Teološko fakulteto UL v sklopu Seminarja za cerkvene glasbenike pripravil okroglo mizo na to temo. Nekaj misli gostov, arhitekta prof. dr. Leona Debevca, sociologa kulture in glasbenika Blaža Podobnika, duhovnika in strokovnjaka za misel Josefa Ratzingerja mag. Roka Pogačnika ter teologinje in soustanoviteljice Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilije Oblonšek, objavljamo spodaj.
Letošnja Draga je potekala pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah od petka, 11., do nedelje, 13. septembra 2026. Na okrogli mizi so govorili o umetni inteligenci. P. dr. Igor Salmič je govoril na temo Graditi mir. Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega, mednarodno uveljavljena pravnica dr. Verica Trstenjak in ekonomist dr. Janez Šušteršič pa sta govorila na temo Demokracija na Slovenskem.
Na prvi pogled sta si šport in vino kot dve popolnoma različni filozofiji. Šport povezujemo z dolgoživostjo, boljšimi in bolj zdravimi življenjskimi navadami. Vino pa pogosto dojemamo kot nekaj, kar pijemo za sprostitev, hkrati pa zaradi vsebnosti alkohola velja za nekaj nezdravega – nekateri bi ga označili celo kot drogo.
Zakaj človek športa? Kaj ga žene k preseganju samega sebe in kdaj se skrb za telesno formo prevesi v zasvojenost? Kako sodobni šport večkrat uničuje kot pa podpira razvoj mladih in ali ga lahko ozdravi vera? Govorili smo z dr. Urošem Perkom, psihoterapevtom in nekdanjim vrhunskim plezalcem, ter Robertom Lombarjem Sternišo, borcem in trenerjem tajskega boksa, ki je na družbenih omrežjih zaslovel s posnetkom knock-outa z ene svojih borb na Tajskem.
Patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirije je ta konec tedna obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda. Ob tej priložnosti je v nedeljo, 13. septembra, v cerkvi vodil bogoslužje v navzočnosti več kot tisoč vernikov, ki se ga je udeležil tudi predsednik SŠK škof Andrej Saje.
Letos v Sloveniji beležimo rekordno število kandidatov za propedevtični letnik, to je enoletno obdobje priprave in razločevanja za fante, ki razmišljajo o duhovniškem poklicu. Medtem ko je bilo v preteklih letih običajno med pet in sedem takih kandidatov, jih je letos rekordno število, okoli 16. Od kod torej tolikšen porast zanimanja?
nedelja, 13. september
Za praznik povišanja Svetega križa 14. september ni bil slučajno izbran. Na ta dan so bile namreč davnega leta 334 prvič v javno češčenje izpostavljene relikvije Jezusovega križa, ki ga je po nekaterih takratnih poročilih našla cesarica sv. Helena, mati cesarja Konstantina.
Vsakoletni Marijanski shod ob začetku septembra je na Opčinah pri Trstu za slovenske vernike tradicija, ki traja že dolgih 78 let. Tudi letos je to versko srečanje privabilo množico vernikov iz kraškega in mestnega okolja.
Dddr. Mira Delavec Touhami in njen mož, Tuareg Abdelkader Touhami, sta predstavila knjigo o Tuaregih z naslovom Imuhar.
Druga septembrska nedelja je v nekdanji kočevarski vasi Ferdreng (danes Podlesje) znova zbrala verno občestvo, ki se je s sveto mašo in kulturnim programom po njej spomnilo nekdanjih prebivalcev tega kraja, predvsem pa stotin taboriščnic, ki so bile od julija do oktobra 1949 izpostavljene strahotnemu trpinčenju – večinoma samo zato, ker niso bile »na liniji« s povojnim partijskim režimom.