Vir: Družina
sreda, 28. januar
Med prvimi državami, ki so priznale samostojno Slovenijo, je bil Vatikan, in sicer 13. januarja 1992 (pred tem samo Švedska decembra 1991). Verjamem, da ni naključje, da sem bila 13. januarja letos v Vatikanu na obisku pri našem kardinalu Francu Rodetu. Seveda sva nazdravila tej pomembni obletnici in si izmenjala misli o slovenstvu, življenju v Sloveniji: političnem, kulturnem … Ob vrnitvi sem razmišljala o življenju v nekdanji državi in sedaj v samostojni Sloveniji. Se sploh zavedamo, kako pomembno in ne samo po sebi umevno je, da imamo svojo državo, kjer govorimo svoj materni jezik, se sami odločamo o prihodnosti? Za vse to je nujna angažiranost, dejavnost vsakega posameznika. Kako odgovorni smo, kako radi imamo sebe in svojo državo, bomo lahko že kmalu realno pokazali na državnozborskih volitvah meseca marca. Za koga bomo oddali svoj glas, bomo znali prepoznati vizijo prihodnosti v strankah, ki bodo kandidirale? Bomo znali videti vsebinske programe, to, kar so stranke delale do seda...
Ob godu sv. Frančiška Saleškega: uredniški pogled (ne le) na predvolilni čas
V torek, 27. januarja, sta Založba Družina in Zavod biblično gibanje v Galeriji Družina predstavila novo izdajo Malega Svetega pisma.
Marsikdo se še spomni priljubljene prve izdaje Malega Svetega pisma iz leta 1967, ki jo je uredil dr. Jakob Aleksič. Po drugem vatikanskem koncilu je v danes nepredstavljivem številu izvodov postala stalna spremljevalka mnogih slovenskih vernikov.
Nova izdaja je na pobudo direktorja Družine Toneta Rodeta nastala iz iste želje kot že prva: ponuditi jasen, razumljiv in dostopen uvod v Sveto pismo. Predstavila sta jo urednik izdaje, avtor uvodov in komentarjev dr. Samo Skralovnik, in celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki sta, kot sta dejala, tudi sama že nekaj let sanjala o osveženi izdaji knjige.
Kot je pojasnil Kristian Koželj, vodja knjižnega uredništva pri Založbi Družina, je bil za novo izdajo potreben celovit nov premislek, saj so izvirni Aleksičevi želeli dati novo identiteto, ki bo po skoraj šestdesetih letih od prve izdaje primerno nagovarjala so...
Misijonar Janez Krmelj je praznoval 70-letnico
Ko molim, vem, da me ima Bog zares rad in skrbi zame ter da mi je dal edinstveno osebnost, ki jo lahko uporabim, da izkoristim svoje spretnosti in talente.
20. november 2011
Ne pričakujem popolnosti, ampak to, da si prizadevam. Predvsem moram moliti za modrost, da bom vedel, kaj naj storim.
24. april 2011
Pogosto gledam svoje življenje in vidim, da mi je Bog dal krasne prijatelje. Zares krasne.
1. februar 2011
Nikoli ne misli, da si boljši od svojega bližnjega, ker ima Bog pot za vsakogar v življenju in ti nisi tisti, ki naj bi ga sodil. Vem, da je to resnična modrost, ker mi je Bog povedal.
12. september 2009
Edini način, da prideš do kakršnega koli resničnega upanja, je, da goreče moliš. Bog daje modrost in druge dobre lastnosti vsakomur, ki ga prosi.
12. september 2009
Moram odpuščati in pozabljati …razen ko igram namizni tenis.
27. julij 2010
Prosil sem za Božje vodstvo in sem ga prejel. Moč rožnega venca je neizrekljiva. 28. avgust 2009
Za trenutek nehaj m...
Rad prebiram stare krščanske tekste in med bolj priljubljenimi je Didahé, nauk dvanajsterih apostolov, napisan okoli leta 100 po Kr. Besedilo se začne zelo udarno: »Dve poti sta: pot življenja in pot smrti …« To je izbira tudi to nedeljo. Jezus pokaže, kaj sledi izbiri blagrov: vsak bo prej ali slej občutil odpor sveta. Govor na gori, del katerega so blagri, in križ sta kot dan in noč. Ne moremo ju ločiti.
Jezus danes začne z znamenitima besedama: »Slišali ste … jaz pa vam pravim.« S tem razgali logiko sveta, ki se skriva v naših pregovorih, navadah in izgovorih. Svet pravi: maščuj se, poravnaj dolgove, poskrbi zase, uživaj, ker živiš samo enkrat. Jezus pa reče: ne vračaj zla z zlom; prekini verigo sovraštva. »Nastavi še drugo lice« ne pomeni biti naiven, ampak biti dovolj močan, da zlo ne gre naprej skozi tebe. Ko nekdo zadrži udarec, se sovraštvo ustavi. To je: blagor miroljubnim.
Jezus gre še globlje: greh ni samo stvar okolja, ampak srca. Zato govori o »iztaknjenem očesu« in »ods...
Da bi spoznali Boga v Kristusu, moramo sprejeti njegovo celotno človeškost. Resnica o Bogu se v celoti ne razodene tam, kjer človeškemu nekaj odvzamemo, pa tudi celotna Jezusova človeškost ne zmanjša polnosti Božjega daru. Celotna Jezusova človeškost nam razodeva resnico o Očetu (prim. Jn 1,18). Ne reši in ne zbere nas v eno le Jezusova smrt in vstajenje, pač pa njegova oseba sama: Gospod, ki se učloveči, rodi, uči, trpi, umre, vstane in ostane med nami. Da bi počastili veličino učlovečenja, zato ni dovolj na Jezusa gledati kot na kanal posredovanja intelektualnih resnic. Jezus sam nas vabi, da bi sprejeli njegov pogled na stvarnost: »Poglejte ptice pod nebom! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one?« (Mt 6,26) Bratje in sestre, ko Jezusu do konca sledimo na njegovi poti, pridemo do gotovosti, da nas nič ne more ločiti od Božje ljubezni: »Če je Bog za nas,« še piše sv. Pavel, »kdo je zoper nas? On ni pri...
Sveta Marija Dominika Mantovani, redovna ustanoviteljica
»Največji svetniki niso živeli v puščavi ali v samostanih, ločenih od sveta, ampak so delali v svetu za Božjo slavo in za dobro duš; in prav z delom, pogosto fizičnim, so postali veliki svetniki.
Čutim gorečo lakoto po Božji besedi. Z njo se želim nasititi, jo vsrkati v celoti, da bi se vsa navodila in meditacije vpili v mojo kri, da bi postala čim prej sveta.
Razmišljajte o svoji duši kot o belem listu papirja in dajte Jezusu popolno svobodo, da z vami razpolaga, kakor želi.
Pot križa je vedno najhitrejša in najvarnejša pot do svetosti. Križ je filozofija velikih.«
4. nedelja med letom
Prvo berilo: Bog bo ohranil ponižno in ubogo ljudstvo, Sof 2,3; 3,12–13; Ps 146;drugo berilo: Bog je izvolil, kar je v očeh sveta slabotno, 1 Kor 1,26–31
Škot Joe Wilson, ki je umrl leta 2011 pri 17 letih, v postopku razglasitve za blaženega
Aleš Primc v Washingtonu nagovoril udeležence konference v okviru Pohoda
Leta 2019 je Ustanova Memores, ki jo vodi dr. Jože Dežman, izdala knjigo Aleša Noseta II. udarni ali Rupnikov bataljon. To je bila že druga izjemno zajetna knjiga po prvi Domobranci zdravo – Bog daj (2008).
V Katoliški Cerkvi 28. januarja obhajamo god sv. Tomaža Akvinskega, cerkvenega učitelja in zavetnika dominikancev. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani god Tomaža Akvinskega vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado.
torek, 27. januar
V torek, 27. januarja, sta Založba Družina in Zavod biblično gibanje v Galeriji Družina predstavila novo izdajo Malega Svetega pisma.
Mesto Niscemi na Siciliji doživlja eno najhujših naravnih nesreč v svoji zgodovini. Obsežen zemeljski plaz, ki ga je sprožilo dolgotrajno deževje, se ne ustavlja in se vse bolj širi v mesto. Oblast je vzpostavila rdečo cono, kamor se družine ne bodo mogle več vrniti domov, in varovalni pas, ki je oddaljen 150 metrov od plazu.
Po dveh nedavnih ubojih, ki so jih v Minneapolisu zagrešili agenti zvezne službe za priseljevanje, ameriški škofje vse vpletene pozivajo k zadržanosti, miru in spoštovanju slehernega človeškega življenja, poročajo vatikanski mediji.
V Župniji sv. Frančiška Asiškega v Šiški so januarski nedeljski večer – redno mesečno srečanje po nedeljski maši – v Frančiškovi dvorani posvetili Škofjeloškemu pasijonu 2026. Župnik p. Ambrož Mušič je kot osrednjega gosta povabil predavatelja dr. Matija Ogrina.
V župniji sv. Helena – Dolsko smo v začetku novega leta obeležili pomemben jubilej. 1. januarja 2026 je namreč minilo 150 let od ustanovitve samostojne župnije. To pomembno obletnico smo slovesno obhajali v nedeljo, 25. januarja. Na praznovanje smo se pripravljali s tridnevno duhovno pripravo, ki je župljane povezala v molitvi, poslušanju Božje besede ter slavljenju in poglobila pomen praznovanja.
Na nedeljo Božje besede je koprski škof Peter Štumpf med sveto mašo v koprski stolnici izročil Sveto pismo 38 katehumenom z območja koprske škofije. Spodbudil jih je, naj se približajo Božji besedi, da bodo spoznali Kristusa.