Vir: Družina
petek, 24. april
V delu javnosti razglašena izjemna, osamosvojitvi primerljiva pomembnost zadnjih parlamentarnih volitev, se je iztekla nepričakovano. Golobova stranka, ki je doslej vladala, je zmagala z enim poslancem več. To se po vseh napovedih in pričakovanjih niti ne bi moglo, še manj smelo zgoditi. Pa se je. Zato se bralcem za samozavestne napovedi opravičujem. Zmotil sem se! Ni lepo!
V mesecu marcu so v Posavskem muzeju Brežice odprli medmuzejsko razstavo Dediščina in moč mitov. Razstava je že tretja v nizu povezovanja slovenskih muzejev s skupnim ciljem doseči večjo prepoznavnost dediščine. Osrednje vodilo je bilo opozoriti na bogastvo znanj, ki so shranjena v muzejskih predmetih. S tem znanjem so se kustosi približali in odprli pogled na človekovo dojemanje sveta v preteklosti. To nas uči, da za ohranjanje sveta niso dovolj zgolj naravne sile, temveč tudi človeška volja, znanje in spoštovanje kulturne dediščine.
Duhovni svetnik Marjan Gabrijel Bečan je konec lanskega leta obhajal 60-letnico duhovniškega poslanstva. Rojen v Ljubljani, dve leti star je sredi vojne s starši odšel na Koroško, kjer je družina po vojni delila usodo beguncev, ki so zapuščali domovino v strahu pred komunističnim in partizanskim terorjem.
Spoštovani Slovenci v zamejstvu in po svetu, dragi bratje in sestre!
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu so se v sredo, 22. aprila, srečali nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije, ki delujejo v duhovnih poklicih.
V dvorani Slovenske matice v Ljubljani so v okviru 5. Glaserjevega festivala podelili priznanja nagrajencem natečaja za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja.
četrtek, 23. april
Če ne bi bilo znamenitega polihistorja, bi za Bogenšperk najbrž vedel le malokdo. V renesančnem gradu, umeščenem na hrib Strmec nad Šmartnim pri Litiji, je Valvasor preživel približno dvajset let svojega življenja. Tu je na podlagi njegovih potovanj po Kranjski, zgodovinski pokrajini, ki je obsegala približno ozemlja sedanjih Gorenjske, Notranjske, Dolenjske in deloma Primorske, nastala znamenita Slava vojvodine Kranjske.
Pred štirimi desetletji se je v jedrski elektrarni Černobil v takratni Sovjetski zvezi (danes Ukrajina) zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva. V noči s 25. na 26. april 1986 je reaktor št. 4 eksplodiral, v ozračje izpustil ogromne količine radioaktivnega materiala in za vedno zaznamoval svetovno rabo jedrske energije. Pri nesreči in njenih posledicah ni šlo le za tehnično napako, temveč za kombinacijo slabe zasnove reaktorja, človeških napak in neustreznih varnostnih protokolov.
Strani in naslovnice rumenega tiska danes polnijo poroke, ločitve in smrti znanih osebnosti. Podobno je bilo tudi pred devetdesetimi leti. Svet je osupnil ob novici, da se je kralj britanski Edvard VIII. odpovedal prestolu zaradi poroke z Američanko Wallis Simpson. Ta odločitev, ki se je nekaterim zdela romantična, drugim pa nepremišljena, je spremenila usodo številnih ljudi. Za Edvardom je kraljevsko žezlo prevzel njegov mlajši brat Jurij VI., oče kraljice Elizabete II., njegovi potomci pa so še danes na britanskem prestolu.
Ko pade večerni mrak in se večina živali umakne v skrivališča, iz podzemnega rova previdno pokuka črno-bela glava. Na vse strani obrača smrček, da preveri, če je okolica varna. Čeprav živi jazbec skoraj povsod okoli nas, ga le redko srečamo v naravi.
Ponos ni beseda, ki bi bila na Slovenskem med bolj pogosto uporabljenimi. Tradicionalno so nam bolj ljubše poštenost, skromnost, delavnost, včasih celo ponižnost. Morda je to res povezano s slovenskim narodnim značajem, morda s katoliško tradicijo, morda s tem, da imamo svojo narodno državo šele petintrideset (35) let.
Na severozahodu Walesa, tik ob obali Angleseyja, stoji ena najbolj nenavadnih poročnih lokacij v Združenem kraljestvu – majhna cerkev na otočku, ki jo od celine loči morje. Njena lega je tako posebna, da lahko visoka plima dobesedno odloči, ali bo nevesta pravočasno prišla na obred.
Blaž Otrin je kot magister zgodovine zaposlen v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, zato je težišče njegove publicistične dejavnosti seveda zgodovina – predvsem cerkvena, socialna in kulturna zgodovina od 18. stoletja dalje; pred dvema letoma pa sta z ženo Klaro pri Založbi Družina izdala skupno knjigo Dve zgodbi najinega zakona.
Pogovarjali smo se z upokojenim profesorjem matematike mag. Gregorjem Pavličem.
»Tvoja lepota je popolna zaradi sijaja, ki sem ti ga nadel« (Ezk 16,14). Te besede me vžigajo, ko prihajam na ženske zajtrke. Organizatorke povsod poskrbijo za majhne pozornosti, s katerimi pričarajo ozračje domačnosti. Da bo po žensko, mi razlagajo. »Boš, prosim, v teh urah srečanj razodel sijaj, ki ga je Oče nadel vsaki izmed nas?« prosim Jezusa.
Zelena pomlad in toplo sonce nas v teh dneh vse vabita ven. Na sprehode, v parke, pa na igrišča, v hribe ... A naj bo še tako osupljiva, zdi se, da ima narava danes pri snubljenju pozornosti močnega konkurenta, še posebej med mladimi.
Ribja juha je preprosta jed. Še bolj preprosta pa je sladica – jogurtov kolač. Ta kolač je redno pripravljala moja prateta. Hranila ga je na pladnju, pokritega s prtičem. Ko je dobila obisk, je prtiček privzdignila in začela rezati kose kolača za vsakogar. Krasnega okusa je bil, res lepo vaniljast, še danes bi ga prepoznala. To je kolač, ki ga naredim na pamet in vedno uspe. Naj tudi vam!
Zadnji polni dan svojega apostolskega potovanja po Afriki je papež Leon sklenil v čustvenem vzdušju mesta Bata v Ekvatorialni Gvineji. Večer se je zaključil z množico mladih, ki so kljub močnemu tropskemu nalivu peli in plesali na stadionu v Bati.
Peter se zbudi s krikom.
»Kaj pa je?« priteče mami.