Vir: Družina
četrtek, 29. maj
Vinko Zibelnik s Hrastenic med Dobrovo in Polhovim Gradcem je bil mladoletni domobranec. Iz Vetrinja so ga vrnili v komunistično uničevalno taborišče na Teharjah. Opisal je, kako so mučili in ubijali Slovence.
Mariborsko stolnico sv. Janeza Krstnika so sinoči napolnili obiskovalci koncerta pevskega zbora Vdih. Študentski pevski zbor je pripravil ganljiv in duhovno bogat koncert z naslovom »Pozdravljena, Mati dobrega sveta«. Dogodek, s katerim so hkrati praznovali 20-letnico delovanja zbora, je napolnil srca poslušalcev in prostor z globoko hvaležnostjo.
Danes v Katoliški Cerkvi obhajamo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, spomin na dogodek, ko je vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo.
sreda, 28. maj
Papež Leon je med današnjo splošno avdienco premišljeval o priliki o usmiljenem Samarijanu in vernike pozval, naj ne dovolijo, da bi nam naše z obveznostmi natrpano življenje »preprečevalo sočutje« do bližnjega.
Poslanke in poslanci so na torkovi 104. izredni seji Državnega zbora po prvi obravnavi izglasovali, da je predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo.
Le nekaj tednov po nastopu pontifikata papeža Leona XIV. je Vatikan temeljito posodobil svojo uradno spletno stran.
V nedeljo, 25. maja, je domači župnik Peter Černigoj v vseh treh župnijah Col, Podkraj in Otlica daroval zahvalno sveto mašo ob zaključku veroučnega leta.
Na 6. velikonočno nedeljo smo imeli v Podbrezjah velik praznik.
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je bila ob koncu aprila in v začetku maja na pevskem gostovanju na Škotskem.
V nedeljo, 25. maja, je v osrednjem koprskem božjepotnem svetišču na Sveti Gori nad Gorico potekalo pritrkovalsko srečanje pritrkovalcev koprske škofije.
Odhajam iz tvojega svetišča, Gospod,
kjer si nas obiskal s svojim Svetim Duhom,
in grem v svet, ki ti tako pogosto nasprotuje.
Ne zapuščaj me, Sveti Duh,
vodi me s svojo svetlobo,
ogrevaj me z ljubeznijo.
Naj me nikoli ne bo sram znamenja križa,
s katerim sem bil zaznamovan na čelu.
Pomagaj mi, Gospod, ti, ki si Trojica,
Oče, Sin in Sveti Duh.
Amen.
Prve krščanske skupnosti so se, tako kot danes, ko govorimo o prelomnih časih, srečevale z raznimi stiskami, med drugim tudi malodušjem zaradi maloštevilčnosti in nasprotovanj. Za najstarejši zapisani dokument krščanske vere velja Pismo Tesaloničanom. Kako se je sv. Pavel srečeval s tem? Peter
V minulih tednih, ko so bile oči svetovne javnosti uprte v Vatikan, sem se ob vsesplošnem oziranju v naš duhovni dom kar težko ubranil občutja nekakšnega ponosa. Ko so režiserji razkazovali znamenite Berninijeve kolonade, pa slovesne procesije kardinalov, pa koralne napeve in staročastito latinščino in kaj še vse, sem se zasačil v svojevrstni prevzetnosti: »Kdo se še lahko ponaša s čim takšnim? Ne nazadnje, kdo ima še takšnega pastirja, tako vrlega in modrega papeža?« Skoraj kot navijač na nogometni tekmi sem bogve pred kom branil slavo in čast »naših«. Kot bi se bil ujel v moderno miselnost, ki na vse gleda skozi prizmo tekmovalnosti in boja. V tisto miselnost, ki na koncu koncev vse zvede na vprašanje »kdo bo koga«, kdo je močnejši.
V takšnem miselnem okolju je včasih že trenutek duhovne nepozornosti dovolj, da tudi na Cerkev začnemo gledati na ta način – kot na »bojevnico«, kot na nekoga, ki »se brani«. In tako krščanskost postane le še ena od tuzemskih identitet, ki se borijo za...
S veto Goro, Marijino Celje nad Kanalom in Staro Goro nad Čedadom povezuje 34 kilometrov dolga romarska Pot treh svetišč. Lansko jesen smo na tem mestu opisali njen prvi del od Kanala prek Marijinega Celja do Svete Gore in pod Jelenkom nazaj v Kanal, tokrat pa pojdimo še od Marijinega Celja do Stare Gore.
Marijino Celje leži na slemenu Kanalskega Kolovrata nad vasjo Lig (133 prebivalcev). Na tem kraju je že v 14. stoletju stala cerkvica sv. Zenona, v drugi polovici 18. stoletja pa so postavili sedanjo cerkev z dvema zvonikoma. Ker so vanjo prinesli kopijo Marijine podobe iz Mariazella v Avstriji, se jo je oprijelo ime Marijino Celje.
Marijino Celje (678 m) in Stara Gora (618 m) ležita na podobno visokih vzpetinah, ki ju ločuje ozka dolina ob reki Idriji. Zato nas najprej čaka približno 470 višinskih metrov spusta, potem pa še – ker je pot v Italiji bolj valovita – skupno več kot 600 metrov vzpona. Od Marijinega Celja se vrnemo do transformatorja, kjer nas kažipot usm...
Pri ptičih kot tudi drugih živalskih skupinah je območno obnašanje zelo pogosto. Že pri pticah pevkah je opaziti skrb za svoj okoliš, ki v času gnezditve še posebej naraste. Zaloge hrane v naravi so omejene, zato je polna shramba pogoj za preživetje. Mladiči potrebujejo za svoj razvoj in rast beljakovine živalskega izvora, zato je na primer med gozdnimi pticami pevkami spomladi zelo napeto. Brglez je eden izmed bolj srboritih borcev za svoje ozemlje, kar pomeni, da se v gnezditvenem času slabo piše sosedu, ki bo zašel v njegovo malo kraljestvo. Seveda pa brglez še zdaleč ni edini, ki skrbi za svoj okoliš. Nasprotno pri škorcih območnega obnašanja praktično ni. Lahko celo gnezdijo v rahlo nakazanih kolonijah, kadar imajo seveda na voljo dovolj gnezdilnih mest. Spadajo namreč med duplarje, z dupli pa okolje ravno ne razmetava. V nemški lovski reviji iz leta 1930 je prispevek s fotografijo hotela za škorce, ki je pravi stanovanjski blok z nekaj deset gnezdilnimi enotami. Skoraj četrtina j...
Turški mak, Papaver orientale, imenujemo ga tudi vzhodni mak, je razkošna trajnica. Odlikuje se po velikih cvetovih, ki se razcvetajo na koncu pomladi in na začetku poletja. Poznamo veliko sort, ki se razlikujejo pa barvi cvetov. Ti so lahko beli, oranžni, rožnati, lososne barve, rdeči, vijolični in lila. Pogosto je dno cvetne čaše drugačne, večinoma črne barve. Turški mak je trajnica z listnimi rozetami. Listi so široko suličasti, nazobčani, hrapavi in ščetinasti. Cvetna stebla se dvignejo visoko nad liste. Zraste do 80 cm v višino in do 40 cm v širino. Po cvetenju mu listi odmrejo in se zopet pojavijo šele na koncu poletja. Potem ostanejo zeleni vso zimo. Zato jih na cvetlično gredo sadimo med druge trajnice, kot so rudbekije, krvomočnice, grozdaste plamenke, astre in druge, ki so lepe pozneje, ko maki odmre-
jo. Lahko jih razmnožujemo s koreninskimi potaknjenci. Na koreninah namreč tvorijo očesca, iz katerih se lahko razvije nova rastlina.
Posušene makove glavice uporabljajo v...
Špargljeva kremna juha
Očiščenim špargljem odlomi trde spodnje dele, vršičke odreži in prihrani za dekoracijo. Ostali del nareži na koščke. V kozici segrej olje in prepraži sesekljano čebulo; ko ovene, dodaj nasekljan česen. Praži, da zadiši. Dodaj šparglje in nakockan krompir in sol. Praži, da krompir postekleni, in prilij jušno osnovo ali vodo. Kuhaj na zmernem ognju do mehkega. Piriraj s paličnim mešalnikom, da dobiš gladko zmes. Dodaj kislo smetano, poper in muškatni orešček. Juha naj še rahlo prevre. Vršičke prepraži na segretem maslu. Juho postrezi v jušnem loncu z dodatkom vršičkov.
Župnija Komenda z župnikom p. Cristianom Balintom in bratstvo Exodus (Janez Cigler Kralj) sta 12. aprila v župnijskih prostorih v Komendi pripravila t. i. moški zajtrk. Udeležilo se ga je lepo število mož in fantov iz domače župnije in od drugod, gost pa je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. V pogovoru z Janezom Ciglerjem Kraljem je povsem odkrito in sproščeno pripovedoval o svoji življenjski poti od vsestranskega športnika, celo boksarja, zaljubljenca, ambicioznega fanta iz delavske družine do duhovnika in danes koordinatorja pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec. Ni se ustrašil spregovoriti o svojih težavah, iskanju duhovniške in osebne poti ter duhovne rasti v pogovorih z drugimi duhovniki, o zahtevnem, a obenem lepem pastoralnem delu, pri katerem sadovi niso takoj vidni, je pa hvaležnost ljudi, da jih duhovno dviguje in jim pomaga, kjer je potrebno. Pogovoru je sledil skupen izdaten zajtrk in prijateljski pomenek.
Na belo nedeljo, 27. aprila, je na prostor pod cerkvijo sv. Marije Magdalene na Kapelskem Vrhu pri »Baru pod cerkvico« ter na pot do cerkve pripeljalo svoje jeklene konjičke k tradicionalnemu, že 16. blagoslovu čez dvesto petdeset motoristov iz klubov širom Slovenije ter posamezniki iz Avstrije in Hrvaške. Po maši v župnijski cerkvi je zbrane nagovoril župnik Frančišek Horvat, tudi sam motorist, pridružil pa se mu je tudi predstavnik duhovne obnove v Slovenski policiji Matjaž Kramberger, ki je dejal, da so glavni vzroki, zaradi katerih prihaja do nesreč s smrtnim izidom, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilna smer vožnje in alkohol. Predsednik organizatorja, tj. Športno-turističnega Moto kluba Atila Kapela, Darko Horvat je motoristom priporočil, naj gredo na motor le, ko so zbrani in spočiti. Po molitvi za srečno vožnjo ter blagoslovu lastnikov motorjev in njihovih sopotnikov s priporočilom za varno vožnjo je sledilo družabno srečanje.
Društvo ljubiteljev konj je skupaj z župnijo Dobrovnik ob godu sv. Jurija v nedeljo, 27. aprila, v Dobrovniku pripravilo Jurijev blagoslov konj. V društvu imajo člani v svojih hlevih okoli 30 konj. Blagoslov konj in njihovih lastnikov je opravil domači župnik Simon Štihec.