Vir: Družina
četrtek, 12. marec
Ko boste brali to številko Družine, boste že skoraj imeli v rokah volilni listič. Pri tokratnem glasovanju pametni nimajo nobenega dvoma. Za tiste s pomisleki je celovit nasvet vključen v besedilo molitve, ki jo molimo po naših župnijah že mesec dni.
Pred parlamentarnimi volitvami 22. marca 2026 smo političnim strankam zastavili deset vprašanj o pomembnih izzivih, ki vplivajo na prihodnost Slovenije. Njihove odgovore objavljamo po posameznih tematskih sklopih. V osmem delu se osredotočamo na priseljevanje in integracijo priseljencev v slovensko družbo.
Nekdanji godovni dan sv. Gregorja Velikega še danes zaznamujejo zanimivi običaji, ki naznanjajo prihod pomladi.
sreda, 11. marec
Misijonar Pedro Opeka je v svoji skupnosti Akamasoa na Madagaskarju že posadil cepič najstarejše trte na svetu iz Maribor. Cepič je tja prinesel misijonar Janez Krmelj, ki se vrača iz obiska Slovenije na svoj misijon Ampitafa, ki je skoraj tisoč kilometrov južno od Antananariva.
Slovenski minoriti so od nedelje zbrani na Ptuju na rednem provincialnem kapitlju. Danes so volili novo vodstvo slovenske skupnosti in ponovno izvolili p. Milana Kosa za provincialnega ministra.
Gospod Bog,z zaskrbljenostjo, žalostjo, grozospremljamo poročila in novice v zadnjih dneh.V več državah Bližnjega vzhodase razlegajo eksplozije,tulijo sirene, vrstijo se napadi.
Kot da ni dovolj, da je po svetuže toliko kriznih žarišč, se je odprlo še novo.Ljudje bežijo, vojaki in civilisti umirajo, domovi se rušijo.
Prosimo te, nakloni voditeljem modrosti in zdrave pameti, da se oboroženi konflikt konča čim prej.Naj trud za skupno dobro, blaginjo, spoštovanje,mir ne ostane v senci ožjih interesov, pohlepa, želje po moči in prevladi.Naj poteze in dejanja, ki bodo vodila k miru, utišajo orožje.Prosimo te, pomagaj, Gospod, knez miru.
Lojze Grčman, Aleteia
Zadnje čase me razjeda vprašanje o zapletenem dejstvu mednarodnosti v Sloveniji in v končni fazi po vsem svetu. Sprašujem se, čemu vse pretekle borbe in žrtvovanja slovenskih mučencev in duhovnikov, ki so se borili za slovenski jezik? Anton Martin Slomšek, Trubar ... Že res, da moramo biti solidarni in strpni ter sprejemati begunce in imeti radi drugega kakor samega sebe in se delati eno z njim ... toda, do katere meje? Kje so meje, da lahko še naprej ohranimo svojo kulturo, jezik, lastno identiteto? Natalija
Ker smo v žalostnem času ameriško-iranske vojne, bomo za izhodišče namenoma in kot naš mali prispevek za mir vzeli zgodbo, ki spada v perzijsko muslimansko izročilo.
Perzijski sufijski pisatelj Farid al-Attar (živel je v 12. stoletju) v eni izmed svojih številnih zgodb poroča o arabskem modrecu Ibrahimu ben Adamu (živel je v 8. stoletju), ki je kupil sužnja. Ibrahim je vprašal sužnja, kako mu je ime. Suženj je odgovoril, da tako, kot bo določil gospodar. Vprašal ga je, kaj bo jedel. Suženj je odgovoril, da to, kar mu bo dal gospodar. Vprašal ga je, kaj bo delal. Suženj je odgovoril, da to, kar bo ukazal gospodar. Naposled ga je vprašal, kaj si želi. Suženj je odgovoril, da želeti ni njegova pravica, saj je suženj. Ibrahim ben Adam se je zamislil in sam sebi dejal: »Nauči se od tega sužnja, kaj je biti dober služabnik.« Nato se je Ibrahim zjokal, zaradi silnega joka je izgubil zavest. Ko je prišel k sebi, je sužnju podaril svobodo.
Zgodbo o Ibrahimu in njegovem novem sužnju berimo kot...
Krištof Kolumb je leta 1492 preplul Atlantski ocean s tremi ladjami. Santa Maria je bila dolga 36 metrov, drugi dve pa sta bili nekoliko krajši. Kolumbove ladje, ki so pred dobrimi petsto leti pisale zgodovino, bi bile ob današnjih vojaških ladjah videti kot palčki. Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford, največja vojaška ladja vseh časov, je dolga toliko kot tri nogometna igrišča, njena posadka pa bi povsem napolnila manjše slovensko mesto.
Dne 17. decembra 1903 sta brata Wilbur in Orville Wright pri kraju Kitty Hawk v ameriški zvezni državi Severna Karolina opravila prvi polet z motornim letalom. Dolg je bil le 37 metrov in trajal je le dvanajst sekund, toda led je bil prebit.
Komaj sedem let po tem zgodovinskem poletu je ameriški pilot Eugene Ely postavil nov mejnik. Ko je oktobra leta 1910 slišal, da v mornarici razmišljajo o uporabi letal na morju, je sklenil, da bo poskusil vzleteti z ladje. V manj kot dveh tednih so v ladjedelnici v Norfolku v Virginiji na krovu križarke Birmin...
Piščančji trakci s pire krompirjem
Sestavine za 15 oseb
Meso
8 piščančjih prsi
2 žlički soli
4 žlice olja
20 žlic moke
12 stepenih jajc
1 l olja
Pire
30 krompirjev
250 g masla
sol
½ l sladke smetane
Pire: Krompir zalijemo z vodo (toliko, da je pokrit), osolimo z žlico soli in ga kuhamo do mehkega (približno pol ure).
Skuhan krompir (še topel) olupimo, pretlačimo, dodamo na koščke narezano maslo in sladko smetano, ki jo zmešamo z zvrhano žličko soli. Nato pretlačimo, da dobimo gladko zmes.
Trakci: Piščančje prsi narežemo na tanjše ploskve, te pa na rezine, široke za debelino prsta. Posolimo z 2 žličkama soli, prelijemo s 4 žlicami olja. Nato jih povaljamo v moki, pomočimo v mešanico stepenih jajc in ocvremo v olju.
Še namig: Pire lahko na krožnike nabrizgamo. Če nam ostane nekaj pireja, ga nabrizgamo na pomaščen pekač, spečemo na 180 ºC do zlato rumene barve in postrežemo posebej.
Letošnja prenova naše mlake na vrtu je bila zelo korenita. Pletež korenin in suhega rastja, ki je obdajalo del vodnega roba, je tehtal nekaj sto kilogramov, zato sem prepleteno gmoto, dolgo tri in široko en meter, privezal z jekleno vrvjo in povlekel iz vode kar z avtom. Rastlinje je pokrilo že tretjino vodne površine, kar je omejevalo živelj v vodi. Ker so bile kepe žabjega mresta še sveže in čvrste, sem jih med delom zlahka pobral iz vode in začasno shranil v veliki posodi. Na dnu mlake pa je v rahlem mulju kar kipelo od življenja, predvsem ličink številnih vrst kačjih pastirjev, obrobljenih kozakov in navadnih vodnih ščipalcev, opazil sem že tudi prve navadne pupke. Ena žival pa je vidno izstopala, njeno nenavadno telo bi zlahka zamenjal za suho steblo rastline, ki jih med prenovo mlake v vodi ni manjkalo.
Paličasti ščipalec (Ranatra linearis) je vrsta vodne stenice, dolge do 3,5 cm, kot je dolga tudi dihalna cevka, ki jo ima na zadku. Glede na njegovo dolžino je zagotovo največja...
Od 6. do 15. marca 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo potekajo 14. paraolimpijske zimske olimpijske igre. Začetki paraolimpijskega gibanja segajo v leto 1948, ko je dr. Ludwig Guttmann v Stoke Mandevillu organiziral športna tekmovanja za vojne veterane s poškodbami hrbtenjače. Ta dogodek je postal temelj parašporta, ki je prerasel v prve poletne paraolimpijske igre leta 1960. Prve zimske paraolimpijske igre so bile leta 1976 na Švedskem. Na njih je sodelovalo 198 športnikov iz 16 držav, ki so tekmovali v paraalpskem smučanju in parateku na smučeh z dodatnim demonstracijskim športom – sankanjem na snegu. Na tokratnih OI sodeluje 665 športnikov iz 52 držav. Slovenijo zastopata Tabea Dolžan v parateku na smučeh in Jernej Slivnik v paraalpskem smučanju. Igre potekajo na treh prizoriščih. Milano gosti parahokej na ledu, Cortina d'Ampezzo paraalpsko smučanje, paradeskanje na snegu in curling na vozičkih, v Val di Fiemme potekata paratek na smučeh in parabiatlon. Športniki skupaj tekmujejo v...
Piščanec z dušeno zelenjavo in toastom
Piščančje prsi narežemo na manjše koščke (2 x 2 cm). Prelijemo z 2 žlicama olja, osolimo z žličko soli in dobro premešamo. Zelenjavo operemo in narežemo na približno 1 cm velike kocke. Na 2 žlicah olja popečemo koščke piščanca do bele barve, dodamo ostalo zelenjavo, po potrebi še dosolimo s pol žličke soli, dodamo 2 ščepca popra ter pokrito dušimo nekaj minut, da zelenjava postane srednje mehka, a še vedno hrustljava (čebula naj postekleni). Toaste opečemo in postrežemo s piščancem in zelenjavo.
Potem ko je bil dolga desetletja založen v zvoniku, rešen pod budno Matjaževo skrbjo, s posluhom župnika Marka Avsenika, smo Bogu hvala zmogli tudi to na videz skromno, a zgovorno obnovo. Tako nas križ sredi postnega časa z dosledno strokovnostjo restavratorja Legana nagovarja s prezbiterija. Z vso svojo simboliko nam pričuje o zadnji Kristusovi poti. V tišini nas vabi k molitvi in premišljevanju o Kristusovem darovanju za človeka. V času osebnega premišljevanja nas to poudarjeno zunanje znamenje nagovarja prav v dneh, ko se preoblikujejo nove cerkvene službe. Morda v vsakem od nas prebudi točno to, kar in kolikor vsak sam zmore podariti skupnosti. Vreča s srebrniki spominja na izdajo apostola Juda Iškarijota, kocke na vojake, ki so metali žreb za Jezusovo obleko, petelin pa na zatajevanje apostola ... V sredini je trnova krona s srcem kot znamenjem Jezusove ljubezni do ljudi, pod njo pa Veronikin prt. Spodaj sta lestev, po kateri so Jezusa sneli s križa, ter bič in steber, ki spo...
Člani svetopisemskih skupin in bralci Božje besede smo se v soboto, 7. marca, zbrali na Homcu v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu na duhovni obnovi. Strokovno krmilo srečanja je mojstrsko spet vzela v roke s. Snežna Večko, »tehnični del« izvedbe pa pastoralna asistentka Marija Prikeržnik in nadžupnik Franc Linasi. Razmišljali smo ob odlomku evangelista Janeza (Jn 1,35-42) o apostolu Andreju, ki se je prvi pridružil Jezusu. Odlomek iz Jn 12,20-26, kjer so Grki želeli videti Jezusa, zato so se obrnili na posrednika Filipa in ta na Andreja, pa je bil izhodišče za razmišljanje, kdo vse je bil posrednik med nebeškim Očetom in ljudstvom v stari zavezi (Noe, Abraham, Mojzes, preroki v času kraljestva), kdo v Jezusovem času (Božja Mati Marija, Jezus sam, apostoli) in koliko smo posredniki vere v današnjem času prav vsi mi? Študijski del smo zaključili z molitvijo križevega pota in mašo. Seveda ves dan ni manjkalo pesmi, dobre volje, odličnih dobrot, sklepanja novih in poglabljanja starih p...
V ponedeljek, 9. februarja, smo se v cerkvi sv. Janeza Krstnika poslovili od pokojnega Borisa Kretiča, duhovnika, ki je na svoj pogrebni dan v Štivanu zbral velikansko število ljudi, ki so mu izrazili spoštovanje in ga pospremili do groba, v katerem počivata njegova starša. Koprskemu škofu dr. Petru Štumpfu, več kot petdesetim duhovnikom, med-župnijskemu zboru pevcev, govorcem iz krajev, kjer je gospod Boris pustil neizbrisen pečat, in vsem, ki so pomagali pri pogrebni slovesnosti, se je zahvalil župnik Jožef Jakopič. Življenjska pot Borisa Kretiča se je začela 10. septembra 1948 v Postojni in končala 4. februarja v Šempetru pri Gorici. Bil je tam, kjer je bilo potrebno: med sobrati duhovniki, pri zaupanih mu župljanih, na sorodstvenih dogodkih in v bolečini preizkušenih ljudi. Danica Hrovatin Šabec
Od nedelje do srede, od 22. do 25. februarja, so bile v Domu sv. Jožefa v Celju duhovne vaje za duhovnike in stalne diakone mariborske nadškofije z geslom »Sadovi Duha«. Vodil jih je upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak. V središču duhovnih vaj je bilo razmišljanje o devetih sadovih Svetega Duha, ki jih apostol Pavel našteva v Pismu Galačanom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22-23). Voditelj duhovnih vaj je v nekaj dneh poglobljeno in izvirno osvetlil pomen teh sadov Svetega Duha ter njihovo neprecenljivo vrednost za pastoralno delo in vsakdanje življenje.
P. L.
Letošnji svetovni molitveni dan žensk, 6. marca, so se vernice katoliške, evangeličanske in binkoštne veroizpovedi Prekmurja zbrale v evangeličanski cerkvi Martina Lutra v Murski Soboti. Gradivo za letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke iz Nigerije pod geslom »Pridite, jaz vam bom dal počitek«. Svetovni molitveni dan povezuje kristjanke po vsem svetu v molitvi, solidarnosti in medsebojni podpori. Po bogoslužju so se zbrale na druženju, ki so ga pri-pravile žene iz Ženskega društva Evangeličanka. T. H.
V Naklem smo 21. februarja pri-
pravili dobrodelni slavilni večer z naslovom Upanje, ki ne ugasne, namenjen podpori misijonarju Janezu Krmelju, ki že vrsto let deluje na Madagaskarju. Dogodek je združil glasbo, molitev in solidarnost ter pritegnil približno 300 obiskovalcev. Program smo soustvarjali Slavilna skupina Kranj, Rapha Worship ter zbor, sestavljen iz približno 50 pevcev. Skupaj smo pripravili večer slavljenja in hvaležnosti, ki je mnoge ganil in povezal v želji pomagati misijonskemu delu. Obiskovalci so s prostovoljnimi darovi zbrali 5.400 evrov, ki bodo namenjeni podpori misijonu na Madagaskarju. Večer je imel tudi poseben osebni poudarek. Ker je misijonar Janez Krmelj praznoval 70 let, smo mu ob tej priložnosti pripravili torto in mu skupaj zapeli ter voščili ob jubileju. Po uradnem delu je sledilo še prijetno druženje z misijonarjem in pogostitev, kjer so se obiskovalci lahko z njim osebno pogovorili in iz prve roke slišali vse o njegovem delu v misijonih.
M. F., skupina...
Ob rojstnem dnevu Božje služabnice Cvetane Priol je mariborski nadškof Alojzij Cvikl ob somaševanju domačega župnika Danijela Lasbaherja in postulatorja p. Vinka Škafarja maševal v mariborski stolnici. Nadškof Cvikl je v nagovoru izpostavil, da je bil temelj njene vere odgovor na Božjo ljubezen. Njen odnos z Bogom je bil domač, otroško preprost, iskren in predan. Vera ji je pomenila trdnost, moč, veselje in srečo, kar se je še posebej pokazalo v času bolezni in preizkušenj. Prav v teh trenutkih je svoje trpljenje darovala Gospodu in ga živela kot daritev. Nadškof je poudaril, da je v tej notranji izročitvi stopala po »mali poti« zaupanja, podobno kot sv. Terezija Deteta Jezusa. V času, ko mnogi doživljajo Boga kot oddaljenega, Cvetana Priol ostaja močno pričevanje, da je mogoče z Bogom živeti zaupen, oseben in vsakdanji odnos – mu izročati radosti in bolečine ter v njem najti tolažbo in mir.
P. L.