Vir: Družina
sreda, 22. april
V četrtek, 9. aprila, je bilo v podružnični cerkvici sv. Jurija v Srednjem Grčevju v župniji Št. Peter - Otočec ekumensko bogoslužje. Cerkvica sv. Jurija je najstarejša cerkev otoške fare, zato je bilo skupno bogoslužje, ki so se ga udeležili tako verniki katoliške kakor tudi protestantske veroizpovedi še toliko bolj pristno in doživeto. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Bogoslužje sta vodila župnik Jože Rački z Otočca in protestantska duhovnica dr. Katja Brkič Golob iz evangeličanske cerkve Dobrega pastirja iz Novega mesta. Oba sta poudarila velik pomen 2. vatikanskega koncila in tam sprejet odlok o ekumenskem delovanju, ki govori, da je cilj ekumenizma povezati in zediniti vse krščanske cerkve in skupnosti. Bogoslužje pri sv. Juriju je bilo močan apel vsem kristjanom k tvornemu in skupnemu sodelovanju. Dogodek, ki je bil v dolgi grčevski zgodovini pri sv. Juriju prvič, je močan zgled medsebojnega razumevanja za vse kristjane, ki nas druži skupna ljubezen do našega gospod...
Na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, je bil v župniji Markovci na Goričkem tradicionalni blagoslov traktorjev, mopedov, kmetijske opreme in otroških igrač. Soboški škof Janez Kozinc je skupaj z župnikom Dejanom Horvatom in Tiborjem Tóthom iz Porabja v župnijski cerkvi Marijinega obiskanja daroval mašo, nato pa pred župniščem blagoslovil traktoriste, traktorje, mopede in otroške igrače. Navzoči so bili številni lastniki traktorjev z Goričkega, pridružili pa so se jim tudi kmetje iz sosednjega Porabja, s katerimi je župnija Markovci tesno povezana. T. H.
Ljubitelji glasbe so ob velikonočnih praznikih, ki so za mnoge čas veselja in novih začetkov, tudi letos prišli na svoj račun na tradicionalnem velikonočnem koncertu KUD Kungoška pleh muzika, ki je bil v nedeljo, 5. aprila, v prepolni športni dvorani Osnovne šole Zg. Kungota. Letos so del programa izvedli skupaj z mešanim pevskim zborom Cantium iz Pernice. Kot solisti so nastopili: priznani trobentač in glasbeni pedagog Simon Štelcer in člana orkestra; na trobenti Gregor Miklavc – Miki in kot vokalistka flavtistka Alin Strnad. Zagotovo ne bi bilo godbe in koncerta brez njihovega kapelnika Saše Najgliča. Na koncertu so se poklonili spominu na skladatelja Toneta Neuvirta in nedavno preminulemu kungoškemu župniku Cirilu Kocbeku, ki je bil mnogim opora in prijatelj. Največje presenečenje letošnjega koncerta je bil nostalgičen nastop Ansambla Kogras iz Sp. Kungote, ki se je po skoraj štirih desetletjih vrnil na oder samo za ta večer v originalni zasedbi. Anita Kirbiš
V župniji Grad na Goričkem so se na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, pri maši, ki jo je daroval župnik Aljaž Baša, zbrali zakonski jubilanti, ki letos praznujejo okrogle obletnice poroke. Šest parov je pred župnikom Aljažem in zbranimi verniki obljubilo zakonsko zvestobo tudi v prihodnje in pomoč drug drugemu v bolezni in zdravju. T. H.
Na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, je bila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni darovana maša v spomin na duhovnika Martina Gaberca ob njegovi 85. obletnici smrti. Martin Gaberc, ki je bil rojen 29. septembra 1883 v Pretrežu v župniji Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, je bil v duhovnika posvečen 1908. leta. V Gornji Radgoni je bil duhovnik od leta 1927 do smrti. Kronisti pišejo, da je bil Gaberc v radgonski župniji vsestransko dejaven. Bil je prva žrtev 2. svetovne vojne leta 1941 v Sloveniji. Pokopan je na pokopališču v Gornji Radgoni. Na pročelju radgonskega župnijskega doma je spominska plošča v njegov spomin. V tako imenovani aleji velikih pod vznožjem radgonske cerkve pa je njegov doprsni kip.
Franci Klemenčič
Na velikonočni ponedeljek zjutraj smo se pri cerkvi sv. Marjete v Borovnici zbrali romarji in tudi letos prehodili 20-kilometrsko pot od cerkvice do cerkvice po naši župniji. Prvi cilj, ki je zahteval tri km vzpona, je bila podružnična cerkev sv. Štefana na Pokojišču. Romanje smo nadaljevali do vasice Zabočevo, ki mu pravimo tudi borovniški Emavs in kjer smo bili v cerkvici sv. Janeza Krstnika pri maši. Po kratkem druženju z domačini in malici smo po stezi med travniki prispeli do kapelice na Dražici, v kateri je kip Marije Pomočnice kristjanov. Do zadnje cerkvice sv. Miklavža na Pakem smo hodili po stari progi Dunaj–Trst in uživali v razgledu na Ljubljansko barje. Sledila je le še vrnitev na izhodišče. Veseli smo bili, da so bile vse cerkvice odprte in smo lahko v njih molili.
Marjetka Rot, foto: Melita Bole
V župniji Št. Peter - Otočec se je velikonočna vstajenjska procesija začela ob pol sedmih zjutraj. Nekaj faranov se je zbralo v cerkvi pri vstajenjski aleluji in se nato zvrstilo v procesijo. Spredaj je bila kadilnica in na začetku procesije kip vstalega Zveličarja, nato farni ključarji s farnim banderom, pevci, ministranti, nebo z Najsvetejšim in za njim ljudstvo z mačkovskim banderom, ljudstvo z ždinjskim banderom, ljudstvo z banderom sv. Jurija in ljudstvo s trškogorskim banderom. Za naš kraj je značilno, da gredo farani iz posameznih sosesk za svojim banderom. Šli so izpred cerkve mimo Petrovega vrtca in hiš čez most nad Krko in nazaj, kar pomeni, naj velikonočno veselje napolni vsak kotiček našega življenja. Procesiji je sledila zahvalna pesem in slovesna velikonočna maša, ki jo je daroval domači župnik Jože Rački. Pri maši so sodelovali organist, cerkveni mešani pevski zbor s petjem velikonočnih pesmi in pritrkovalci. Helena Murgelj
Ne zgodi se pogosto, da bi v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, razen občasno, ko imajo skupne maše s sosedi z levega brega reke Mure, iz sosednje avstrijske Radgone, bilo bogoslužje v tujem jeziku. Na veliko noč pa je bila v tamkajšnji cerkvi ob 11. uri maša za delavce s Filipinov. Daroval jo je filipinski duhovnik John Egbert Dumaly. Na radgonskem območju je namreč v zadnjih letih vse več tujih delavcev, med tistimi zunaj Balkana in Evrope prevladujejo Filipinci. Zaposleni so v nekaterih industrijskih gigantih v mestu penine in sejmov v Gornji Radgoni. Tako je 25 delavcev z daljnih Filipinov obhajalo letošnji največji krščanski praznik v domačem jeziku. Franci Klemenčič
Za velikonočne praznike sta Lojzka in Ciril Mrgole v Apnem pod Krvavcem v župniji Cerklje na Gorenjskem na drevesu ob domači hiši na 678 metrih nadmorske višine že osmo leto zapored na veje več kot 300 let starega črnega gabra obesila kar 950 raznobarvnih velikonočnih pirhov. Na ogled so bili do bele nedelje. Lojzka zbirko pirhov dopolnjuje z ustvarjanjem novih, nekaj pirhov pa so jima prinesli tudi obiskovalci. Letos je Lojzka naredila trideset novih pirhov s kristalčki, nekaj pa tudi klekljanih. Drevo sta Lojzka in Ciril krasila teden dni. Klekljanih umetnin Lojzka ne izpostavlja vremenu, temveč jih 40 vključi v poseben aranžma na terasi. Ogled okrašenega drevesa je presegel njuna pričakovanja, je povedala Lojzka.
Janez Kuhar
Kot vemo iz zgodovinskih zapisov, so obhode ragljačev v dneh od velikega četrtka zvečer do velike sobote popoldne po ulicah Tržiča lahko spremljali že pred desetletji. Letos pa smo to neprekinjeno tradicijo nadgradili. Na veliko soboto ob 4. uri popoldne so se namreč mladini pridružili tudi tisti, ki so že pred leti, nekateri celo pred desetletji z vrtenjem svojih ragelj namesto zvonov vabili k molitvi ter opominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Pri tem obhodu po ulicah mesta je sodelovalo več kot dvajset nekdanjih ragljačev, vseh skupaj pa smo jih našteli skoraj petdeset. Tudi zaradi tega lepega povezovanja generacij je bilo letos obhajanje velikonočnih praznikov v Tržiču prežeto s svetlim pogledom v prihodnost.
Karla Janžekovič, foto: Urban Meglič
Na veliko soboto dopoldan je p. Boštjan Horvat, župnik župnije Nova Gorica – Kapela, v avli novogoriškega Doma upokojencev blagoslovil jedi v košaricah, ki so jih prinesli oskrbovanci doma, sorodniki in sosedje. Ob njem je bil tudi bogoslovec brat Filip. Pater je zbranim voščil ob praznikih in jim zaželel, da bi bili srečni na poti za Odrešenikom. K. Š.
V župniji Maribor – Sv. Jožef zgledno sodelujemo z mestno oziroma četrtno upravo. Ob prazniku Mestne četrti Studenci so podelili priznanja zaslužnim krajanom, ki na Studencih s svojim delom dan za dnem zaznamujejo našo skupnost. Priznanja so prejeli: Jasna Tropenauer za dolgoletno aktivno delo v župnijskem svetu, Karitas in na humanitarnem področju; studenški župnik dr. Stanislav Slatinek za izjemen prispevek pri obnovi zvonika cerkve sv. Jožefa; upravnik Športnega društva Studenci Andrej Kogelnik in vsestransko aktiven član Turističnega društva Studenci ter Zveze častnikov Hinko Kovač. Med štirimi dobitniki priznanj sta bila kar dva člana župnijske skupnosti, kar dokazuje močno vpetost župnije v življenje in delo mestne četrti.
Fanika Krajnc-Vrečko
V nedeljo, 29. marca, je bila na Skaručni dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu v organizaciji mladih ustvarjalcev, njihovih staršev in župnijske Karitas v Vodicah. Dogodek je bil posvečen materinstvu kot simbolu ljubezni, skrbi in predanosti. V nagovoru je župan občine Vodice poudaril pomen materinske ljubezni ter izpostavil vrednost medgeneracijskega sodelovanja in podporo mladim talentom. Kulturni program so oblikovali mladi z glasbo, plesom in besedo ter ustvarili prijetno in čustveno doživetje za vse obiskovalce. Prireditev je dopolnila razstava likovnih del na temo materinskega dne. Zbrana sredstva bodo namenjena pomoči ljudem v stiski. Rozalija Jeglič
Na cvetno nedeljo, 29. marca, ko se začne neposredna priprava na največji krščanski praznik veliko noč, je bil pred cerkvijo sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih pred začetkom maše ob 10. uri v spomin na Jezusov slovesni vhod na osličku v Jeruzalem obred z blagoslovom zelenja. Župnik Albert Bačar je blagoslovil zelenje, oljčne vejice ter visok »presmec«, postavljen ob stopnišču, ki ga vsako leto izdelajo krajani vasi Turjanci na pobudo Alojza Kocuvana. Po blagoslovu je sledila procesija s petjem slavilnih pesmi, po vrnitvi v cerkev pa so člani zakonskih skupin in ministranti med mašo za oltarjem, pred katerim je bil postavljen križ s trnjevo krono, prebirali Kristusov pasijon. Dani Mauko
Po dolgem času trg pred cerkvijo sv. Nikolaja v župniji Dolnji Logatec zopet krasi butara velikanka, ki je bila postavljena na predvečer cvetne nedelje in meri približno 14 metrov. Pri izdelovanju butare so sodelovali letošnji birmanci in njihovi starši. Kot je razvidno na fotografiji, je pri dvigu butare sodeloval tudi župnik, za končno navpično postavitev pa je poskrbel Nejc Šuštaršič z dvigalom. Butara je med župljane Logatca prinesla pravo praznično vzdušje. Mateja Pivk
Na Svetopisemski družbi Slovenije smo v soboto, 28. marca, izvedli nadaljevalni seminar za moderatorje malih skupin v programu Zdravilna beseda. V njem ustvarjamo varen in sočuten prostor, kjer se lahko odrasli v malih skupinah srečajo z Bogom, s seboj in drugimi, namenjen pa je vsem, ki preživljajo razne vsakdanje stiske in življenjske izzive, kot so preobremenjenost, slabi odnosi, stiske, ločitev …, in se želijo v skupini pod vodstvom usposobljenih moderatorjev podati na pot ozdravljenja in obnove. Celodnevnega izobraževanja, ki je bilo v Ljubljani, se je udeležilo osem moderatorjev. Srečanja skupin Zdravilna beseda potekajo ob Božji besedi, umetniških vajah in molitvi ter vodijo k postopnemu notranjemu ozdravljenju. V letu 2025 se je pod okriljem župnij, krščanskih Cerkva, regionalnih Karitas in v domovih za ostarele odvilo 22 takšnih skupin, v katere je bilo vključenih nekaj več kot 200 ljudi, kar 40 pa se jih je udeležilo začetnega seminarja.
Nives Felič
Obrede z mašo je na velikonočno vigilijo vodil škof Janez Kozinc. Med mašo je krščenki Hani podelil zakrament svetega krsta, nato pa je skupaj s še štirimi odraslimi prejela zakrament svete birme. Somaševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar, prisoten je bil tudi bogoslovec Matjaž Benkovič Flisar. Na koru je pel stolni pevski zbor pod vodstvom mag. Tomija Bušinovskega. Škof je v pridigi govoril o kamnu, ki je bil odvaljen od groba, ljudje pa tako težko odvalimo kamen s svojih src, da bi se približali sočloveku.
T. H.
Bratovščine na Slovenskem (4): Združeni pod imenom izbranih svetnikov
Zgledi vlečejo …
Da, zgledi vlečejo. Vedno in povsod – tudi v politiki! Če so dobri – na dobro, če slabi – na slabo! V slednjem primeru torej – pohujšujejo! To pa ni šala! Jezus je zagrozil: Če kdo pohujša enega od teh malih ..., bi bilo zanj bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja!
Na vidna in odgovorna mesta spet prihajajo novi obrazi, z različnimi karakterji, talenti, sposobnostmi, svetovnonazorskimi in moralnimi pogledi, zato bo prav, da človek tudi o tem malo bolj premisli. Po besedah evangelija so namreč kot luči na svetilniku, zato je v družbi od njih odvisno marsikaj.
Ko gre za dobre zglede, ni težav in smo jih lahko veseli. Hujše je, ko gre za slabe, saj jih vsi hitro opazimo in marsikdo jih slepo ali brezglavo sprejema. Naštejmo jih nekaj!
Nerodno je, v neketerih državah pa celo nedopustno, da predsednik države živi zgolj v partnerstvu z materjo svojega otroka. Odkar se je to zgodilo pri nas pred leti, je to »partnerstvo« ob...
V sredo, 15. aprila, je h Gospodu odšel dr. Ivan Rebernik, profesor, knjižničar v Vatikanski knjižnici in zaveden Slovenec, ki je večino svojega življenja deloval v Rimu, kjer so ga poznali številni Slovenci in duhovniki.
Bil je doktor filozofije, teolog, profesor knjižničarstva, dolgoletni direktor kataloškega oddelka Vatikanske knjižnice, diplomat ter veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu in visoki član Viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu. Za svoje delo je prejel več visokih priznanj.
Z domačih Prevalj v Rim
Ivan Rebernik se je rodil 7. oktobra 1939 v Mariboru. Do leta 1957 je živel na Prevaljah. Leta 1959 je zaradi političnih vzrokov moral zapustiti domovino. Štiri leta kasneje (1963) je na papeški univerzi Gregoriana v Rimu magistriral iz filozofije ter 1965. diplomiral in 1980. doktoriral iz teologije. V letih 1967–80 je bil v univerzitetni knjižnici odgovoren za katalogizacijo in klasifikacijo knjižničnega gradiva. Med letoma 1972 in 1976 je pri RAI v Rimu skrbel za 2...