»Kajti ti, o Gospod, si moje upanje« (Ps 71,5). Te besede so privrele iz srca, ki ga stiskajo hude težave. »Dal si mi videti stiske, mnoge in hude« (v. 20), pravi psalmist. Kljub temu je njegov duh odprt in zaupljiv, ker je trden v veri, ki prepoznava Božjo podporo in jo izpoveduje: »Ti si moja pečina in moja trdnjava« (v. 3). Od tod izvira neomajno zaupanje, da upanje vanj ne razočara (...). Sredi življenjskih preizkušenj upanje poživlja trdna in vzpodbudna gotovost Božje ljubezni, ki je po Svetem Duhu izlita v naša srca. (…) Krščansko upanje, na katero se sklicuje Božja beseda, je gotovost na poti življenja, ker ni odvisno od človeških moči, ampak od obljube Boga, ki je vedno zvest. Zato so kristjani že od začetka hoteli upanje poistovetiti s simbolom sidra, ki daje ustaljenost in varnost. Krščansko upanje je kot sidro, ki pritrdi naše srce na obljubo Gospoda Jezusa, ki nas je rešil s svojo smrtjo in vstajenjem in ki se bo spet vrnil med nas.
Papež Leon XIV., poslanica za 9. sveto...