Vir: Družina
sreda, 16. september
V nedeljo, 13. septembra, je Kulturno društvo Alojz Kocjančič Puče – Koštabona pripravilo prireditev v spomin na nekdanji pučarski sejem, ki je potekal ob prazniku Marijinega imena.
Na drugo nedeljo v septembru je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje pritrkovalcev. Tokrat smo se zbrali na Ptujski Gori, kjer smo obiskali škofijsko marijansko svetišče in baziliko Marije Zavetnice s Plaščem.
V vrsti objav pričevanj preganjanih kristjanov po svetu tokrat predstavljamo izkušnji Elisye in Sharife, dveh kristjank iz muslimanskih družin.
torek, 15. september
Slovenec danes ne gre več samo teč. Gre izboljšat osebni rekord. Na zapestju ima uro, v žepu telefon, doma tehtnico, ki mu zna povedati skoraj vse razen tega, zakaj je slabe volje. Ko pride nazaj, aplikacija analizira tempo, srčni utrip, regeneracijo in ga prijazno opozori, da bi lahko bil jutri še boljši. Še malo, pa bo hladilnik izdal mesečno poročilo o disciplini.
Leta 1991 je bil dokončan projekt izdelave Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Slovar je leta 2014 doživel delno prenovo, predvsem so bila dodane nove besede, ki so se pojavile po objavi SSKJ-ja. Ker pa sta se svet okoli nas in način izdelave slovarjev tako spremenila, so se na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odločili zasnovati nov temeljni razlagalni slovar slovenskega knjižnega jezika. Tako je nastal eSSKJ. Prva gesla so bila objavljena leta 2016, nova gesla pa so objavljena vsako leto. eSSKJ je že v osnovi zasnovan kot elektronski in spletni slovar, saj tako nastajanje slovarja in objava novih gesel potekata računalniško, kar prinaša številne prednosti v primerjavi s tiskanimi slovarji.
Pisalo se je leto 1998, leto moje mature, ko sem prvič postal pozoren na ime Josepha Ratzingerja.Tedaj sem bil o teoloških avtorjih 20. stoletja še relativno nepoučen. V roke sem dobil glasilo Rast, kjer je bila predstavljena Ratzingerjeva knjiga Sol zemlje. Šlo je za prvi knjižni intervju, ki ga je novinar Peter Seewald naredil s kardinalom Ratzingerjem, prefektom kongregacije za nauk vere, izšel pa je prav v letu prvega papeževega obiska v Sloveniji, leta 1996. Nekoliko pred tem je Vittorio Messori opravil z Ratzingerjem prav tako knjižni intervju, ki je izšel pod pomenljivim naslovom Poročilo o verskem stanju. Seewaldovi pogovori s kardinalom Ratzingerjem so kasneje izšli še trikrat in sicer pod naslovi Bog in svet, Luč sveta in Zadnji pogovori. A to je v resnici le zelo majhen del obsežnega opusa velikega teologa, enega redkih papežev v zgodovini, ki se je prostovoljno umaknil v pokoj.
Če boste v avstrijskem cerkvenem svetu omenili ime Franc Križman, se bodo severni sosedje s ponosom spomnili na veličastne orgle opatije St. Florian v Gornji Avstriji. Stoletje so veljale za največje orgle v vsej monarhiji, nanje je z občudovanjem mojstrovine improviziral skladatelj Anton Bruckner, Banka Republike Avstrije pa jih je upodobila na bankovcu za 1000 šilingov.
Slikar, grafik in oblikovalec Valentin Oman je koroški Slovenec, ki deluje v Bekštajnu pri Beljaku in na Dunaju. Z likovnimi deli je opremil vrsto cerkva, kapel in pokopaliških vežic na avstrijskem Koroškem in se uvrstil med najvidnejše sodobne sakralne umetnike v Avstriji. Z nekaterimi deli v javnem prostoru, še bolj pa z razstavami, je prisoten tudi v Sloveniji.
Nagovor na praznik spomina vseh vernih rajnih.
Nagovor na 29. nedeljo med letom – misijonsko nedeljo.
Ko bo ta številka Oznanjevalca prišla v roke svojim bralcem, bo poletje že počasi postajalo spomin. Za nami bodo dopusti in počitnice, pred nami pa novo pastoralno leto. Župnije bodo znova zaživele v svojem vsakdanjem ritmu. Začeli se bodo verouk, srečanja župnijskih skupin, priprave na zakramente, pastoralni programi in številne dejavnosti, ki iz tedna v teden oblikujejo življenje naših občestev.
Teden vzgoje v Društvu katoliških pedagogov smo pripravili devetič zapored, tudi tokrat v povezavi s Slovensko škofovsko konferenco in Slovenskim katehetskim uradom. Že nekaj let kot koordinator prejemam vprašanje, kakšne dogodke organiziramo v tem tednu, ki ga zadnja leta obeležujemo od prvega do sedmega septembra. Odgovor je iz leta v leto isti, Teden vzgoje je dogodek sam na sebi. Ne organiziramo okroglih miz, pač pa vsako leto ponudimo gradivo, ki spodbuja, da na duhovni ravni stopimo v novo šolsko leto. In vsako leto opozorimo na dejstvo, da pedagogi na katerikoli ravni ne samo izobražujemo, pač pa, kar je po našem mnenju celo bistveno, vzgajamo.
Na cestah nas ob koncih tednov pričaka že kar samoumevni prizor. Kolesarji v dragih dresih, tekači z uro na zapestju, avtomobili s kolesi na strehi, polna parkirišča pod hribi. Človek lahko dobi vtis, da živimo v izrazito športni družbi, kar deloma potrjujejo tudi podatki: v Sloveniji je redna rekreativna dejavnost nad evropskim povprečjem. Toda to ni celotna slika. OECD opozarja, da je v Evropski uniji še vedno več kot tretjina odraslih premalo telesno dejavnih in da skoraj polovica ljudi nikoli ne telovadi ali se ukvarja s športom. Športna dejavnost je tudi družbeno pogojena, saj izbrani rekreativni šport lahko postane tudi znamenje razpoložljivega časa, denarja, izobrazbe in življenjskega sloga.
V ponedeljek, 14. septembra, je v 90. letu starosti v Gospodu zaspal častni kanonik Stolnega kapitlja v Ljubljani France Gorjup.
Filip Terčelj je bil vse svoje življenje pričevalec: za Boga, slovenstvo in vrednote, ki oblikujejo človeka v plemenito duhovno bitje. Vernike je spodbujal z govorjeno besedo, saj je bil karizmatični pridigar, in z zapisano besedo, saj je bil odličen pisec kratke proze, strokovnih člankov, predvsem pa pesmi, tako osebnoizpovednih kot liturgičnih, ki jih še vedno prepevamo pri bogoslužju.
Dežela pod Stolom je dala marsikatero ime, ki bo med Slovenci zapisano v večnem spominu. Iz starega gorenjskega kmečkega rodu Prešernov je izšlo več vidnih osebnosti, med katerimi izstopata pesnik France Prešeren ter palatinski grof in apostolski protonotar Janez Krstnik pl. Prešeren. Slednji je bil kot ljubljanski stolni prošt, pravnik in diplomat tudi pobudnik in predsednik prve akademije znanosti in umetnosti (Akademija operozov) in prve javne znanstvene knjižnice na Slovenskem (Semeniška knjižnica).
Ste se kdaj vprašali, kaj se je zgodilo z antičnimi spomeniki, ki so nekoč krasili stavbe, svetišča, trge, pokopališča in domove rimskih mest? Kam so ti kamni »izginili«?
Razpoznavnost Bleda kot najlepšega kraja dežele Kranjske se je v drugi polovici 19. stoletja hitro dvigala. Dr. Ludwig Issleib (1827–1882), urednik Laibacher Zeitung, se je leta 1859 še pritoževal, da na Bledu razen tedaj komaj šest let stare vile tržaške (judovske) rodbine Rittmayer ni še nobenih drugih vil, ki so tako značilne za letovišča in zdravilišča tistega časa. Že dobro desetletje zatem se je kot posledica vse boljših prometnih povezav stanje začelo hitro spreminjati.
Tudi letos so se slovenski animatorji 5. septembra zbrali na Animatlonu v Želimljem, zabavnem in blatnem oviratlonu, namenjenem vsem, ki svoje poletje soustvarjajo na oratorijih po Sloveniji. Dogodek je povezal več kot 50 ekip iz različnih krajev Slovenije, za njegovo izvedbo pa je poskrbelo več kot 70 prostovoljcev.
Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Osrednjo slovesnost ob 79. obletnici uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji, je v soboto v Lipici pripravila Občina Sežana.