Vir: Družina
sreda, 22. oktober
Ko gre otrok k prvemu obhajilu je gotovo lepo, da ta zakramet prejmejo tudi njegovi starši. Ali gresta lahko k obhajilu oče in mama, ki sicer nista poročena? Branka
Podeželsko mladinsko društvo že leta skrbi za poletni bazen, za igrišča ob njem in ostalo infrastrukturo. Mladinci in mladinke pridno delajo, pripravljajo tudi kulturne večere. Bazen uporablja vsa vas, še nekopalni dogodki imajo lep odziv. Kot opazovalec si misliš, da mora biti mladinsko društvo deležno bajnih dotacij od občine in države. Pogledaš na erar.si in si presenečen: društvo, ki upravlja bazen, deluje z nekaj nad 2.500 evri dotacij za vse leto.
Zgodi se kapitulacija fantov. Na skavtski tabor prideta le dva iz čete. Kakorkoli, tabor je treba postaviti, bodo pač dekleta toliko bolj prijela za sekire, žage, krampe in lopate. Ampak dekleta so v glavnem stara od 12 do 13 let. Kako bodo zmogla? Povrh vsega je vsak dan čez trideset stopinj. Dekleta najprej obupavajo in tarnajo, nato zmorejo. Iz muk se rodi izjemno lep skavtski tabor. Pride jesen, tudi zaradi dobrega glasu o poletnem taboru se nepričakovano poveča vpis novih skavtov in skavtinj.
Tretji primer, resničen kot prejšnja...
Pred dvesto leti (25. oktobra 1825) se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss, ki je napisal valček Na lepi modri Donavi. Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Izvira v Schwarzwaldu (Črnem gozdu) v Nemčiji, teče skozi štiri glavna mesta in se po 2.857 kilometrih vijuganja izlije v Črno morje. To stransko morje na stičišču Evrope in Azije je bilo že v antiki zelo pomembno, danes pa je v središču pozornosti zaradi vojne v Ukrajini.
Črno morje je najvzhodnejši del Sredozemskega morja. Z njim ga povezujeta morska prehoda Bospor in Dardanele. Na njegovem severovzhodu je Azovsko morje, od katerega ga ločuje polotok Krim.
Stičišče velikih rek
Črno morje je veliko 461.000 kvadratnih kilometrov, kar približno ustreza velikosti Švedske. V povprečju je globoko 1.166 metrov (povprečna globina Jadranskega morja znaša 173 metrov), njegova najgloblja točka pa je 2.245 metrov pod morsko gladino. V Črno moje se izlivajo številne velike reke. Najpomembnejše so Donava, Dneper (dolg...
V Marijinem domu na Bledu smo imele od 10. do 12. oktobra žene in matere duhovno obnovo, ki jo je vodil salezijanec Mirko Simončič. Tema srečanja je bila duhovnost in poslanstvo karmeličanskega brata Lovrenca, ki je v skupnosti opravljal delo kuharja. Njegova glavna skrb je bila, da je vse svoje življenje in delo prepustil Božji navzočnosti in od nje prejemal pomoč ob vsaki priložnosti. Tako nas njegov zgled spodbuja, da je Bog med nami tudi med lonci in ponvami. Lepo nam je bilo v medsebojnem druženju, skupni molitvi pred Najsvetejšim, molitvi rožnega venca, ogledu filma Fatima in pogovoru o njem, maši in pogovoru s prijaznim in dobrohotnim voditeljem Mirkom. Hvaležne smo za vse spodbude, nagovore in pogovore kot tudi za prijaznost sester hčera Marije Pomočnice. Jožica Šuštar
Na roženvensko nedeljo, 5. oktobra, smo se pri maši v farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v zahvalo za leta skupnega življenja zbrali zakonski jubilanti, ki smo letos obeležili okroglo obletnico skupnega življenja. Mašo je daroval župnik Franc Vidmar. Med petnajstimi pari sta še poseben in svetal zgled zakonca Franc in Iva Longar iz Žužemberka, ki sta praznovala 62. obletnico sklenitve zakona. Pri maši je pel mešani pevski zbor pod vodstvom Nine Banovec. Jubilanti smo po maši nadaljevali druženje v župnišču, kjer smo od župnika prejeli tudi spominsko podobo in mašno vino. S. M.
V nedeljo, 5. oktobra, je župnik Alojz Vicman blagoslovil obnovljeno Videnškovo kapelo. V raziskovalni nalogi, ki so jo naredile učenke OŠ Vojnik leta 1999, je po podatkih lastnika Videnška zapisano, da je kapela stara najmanj 300 let. Na kapeli je tudi letnica 1900. Zakaj je bila postavljena, lastnik ni vedel. Leta 1990 so jo prenovili, vendar jo je zob časa močno načel, zato je bila potrebna temeljita obnova od temeljev naprej. Različni strokovnjaki so poskrbeli, da je sedaj dobro obnovljena in zaščitena. Za poslikavo je poskrbel Stane Petrovič. V kapeli, ki je posvečena Mariji, Kraljici angelov, je lesen kip. Za obnovo je poskrbel sedanji lastnik Vili Šumer. Ob kapeli se dobivajo k molitvi v času šmarnic. Milena Jurgec, foto: Mateja Vivod
V soboto, 4. oktobra, se je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu na državnem srečanju voditeljev zbralo več kot 450 skavtskih voditeljev. Geslo dneva je bilo »Čuj, ne sam' kimat'!?«, voditelje pa je povabilo k razločevanju med zavestnim poslušanjem in slišanjem. Srečanje je bilo za skavtske voditelje priložnost, da se opremijo z novimi znanji pred začetkom skavtskega leta, se seznanijo z aktualnimi smernicami na področju vzgoje in se srečajo s svojimi skavtskimi prijatelji iz vse Slovenije ter si podelijo dobre prakse. V dopoldanskem delu dogodka so potekale delavnice z različnih področij. Sledila je okrogla miza ob 35-obletnici ZSKSS. Razprava je zajela poglede na same začetke delovanja organizacije v 90. letih ter izzive pri njenem oblikovanju, izpostavila pa je tudi ključne premike v vzgoji, ki so zaznamovali pretekla desetletja.
K. S., foto: Jakob Stele
Ministranti župnije Vojnik so bili od 3. do 5. oktobra na duhovnem koncu tedna v Dominikovem domu na Pohorju. Dvajset ministrantov v spremstvu duhovnega voditelja, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča, spremljevalke in odličnega kuharja Zdenka je doživelo prijeten konec tedna, poln različnih dogodkov. Z animatorji so po svetopisemskih zgodbah o Suzani in egiptovskem Jožefu aktualizirali vsebino in jo v dramski obliki predstavili staršem. Doživeto so s petjem in besedo sodelovali pri mašah. Uspešno so opravili ministrantski kviz. V prostem času so se razgibali na igrišču in šli na pohod po Hočkem Pohorju. V srcih vseh sodelujočih so ostali lepi spomini in hvaležnost. Milena Jurgec, foto Matej Jakopič
Prvih devet dni letošnjega oktobra smo Buški gamsi (bratovščina odraslih skavtov) in nekaj naših prijateljev preživeli na peš romanju. Bilo nas je sedem in v šestih dnevnih etapah smo prehodili okrog 170 km. Iz Dubrovnika, kjer smo romanje začeli, smo na praznik rožnovenske Matere Božje prispeli v Medžugorje. Zadnja etapa je bila zelo dolga in naporna, toda ves trud je bil poplačan, ko nas je pot pripeljala k Mariji na Crnici, na sveti kraj prikazovanj. Hodili smo v soncu, dežju in vetru. Po kolovozih in po nekdanji progi ozkotirne železnice – čiru, po ozkih, kamnitih in večkrat tudi zaraščenih stezah. Ob morju in po dolinah, po hribih, ob jezerih, skozi mesta in vasi Gromača, Slano, Ravno, Hutovo, Hutovo blato, Čapljina … Pot je bila vseskozi dobro označena. Zares imenitna, toda vse prej kot lahka romarska pot. Nepozabna so bila srečanja z domačini. To je bilo romanje obilnih Božjih milosti in številnih darov.
Žarko A. Mlekuž
V nedeljo, 28. septembra, je bil v župniji Trbonje poseben praznik, saj smo praznovali 20-letnico oratorija v župniji in delovanja animatorske skupine Muta-Trbonje. Vseh oratorijev v obeh župnijah je bilo okrog 35, od tega en spletni v času kovida, nekaj pa tudi bivalnih v hribih. Praznovanje obletnice smo začeli z molitvijo, nadaljevali pa z veselim druženjem, obujanjem spominov ob mnogih fotografijah in s podelitvijo mnenj. Malce pa smo animirali podmladek, ki je veselo »brenčal« okrog nas. Prišli smo do skupnega zaključka, da je sodelovanje v animatorski skupini močno vplivalo tudi na naša življenja in je imelo veliko težo pri oblikovanju vrednot in življenjskih temeljev. Po srcu smo še vedno animatorji, saj se vsak na svoj način trudimo druge voditi h Kristusu. »Enkrat animator – vedno animator!« Dominika Verhnjak
Na rožnovensko nedeljo, 5. oktobra, so v soboško stolnico prišli kot romarji upanja verniki iz župnij ljutomerske dekanije. Pred stolnico jih je sprejel in blagoslovil stolni kaplan dr. Matjaž Muršič Klenar z ljutomerskim župnikom in prodekanom Goranom Merico. Pred Najsvetejšim so molili rožni venec, zatem je župnik Merica vodil romarsko mašo ob somaševanju radgonskega župnika Franca Hozjana, kapelskega župnika Frančiška Horvata in stolnega kaplana Matjaža. V pridigi je romarje povabil, naj bodo romarji upanja z rožnim vencem v roki, saj je molitev rožnega venca bič zoper hudega duha. Na koru so pele pevke iz Rakičana. Križevski župnik Štefan Vinkovič je bil na razpolago za spoved. Ob koncu so prejeli svetoletni blagoslov. T. H.
Na 17. župnijskem dnevu in srebrni maši župnika Dejana Horvata v Markovcih na Goričkem je postal častni faran Metod Kozar iz Martinja. Je organist, pevec v pevskem zboru in ključar v kapeli v Martinju. Lansko leto je bil izbran njegov brat Ciril, in kot je povedal župnik Dejan, so vsi Kozarjevi iz Martinja tesno povezani z njim kot župnikom in z župnijami na tem delu Goričkega kot tudi v sosednjem Porabju na vseh področjih življenja.
T. H.
Na rožnovensko nedeljo smo v cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah obhajali zahvalno mašo sedmih zakonskih jubilantov. Župnik Miha Lavrinec je govoril o dinamiki zakonskega življenja. Besede so plod njegovih izkušenj z mnogimi zakonci, tudi v iskanju rešitev. Nato nam je podelil poseben blagoslov. Bogu smo se s prošnjami zahvalili za skupno prehojeno pot, za družine, za preizkušnje v boleznih. Praznovali smo po eno 20., 25., 45., trije 50. in en par častitljivo 65. obletnico poroke. V tej skupini sta bili tudi mati in hči. Žene smo prejele v dar rdečo vrtnico, možje pa knjigo. Na koncu maše smo voščili župniku za god, ki ga je praznoval na god svetih nadangelov. Slovesnosti je sledilo prijetno druženje. M. V.
V pripravi na misijon na Kokrici in v prošnji, da bi se ta milostni čas dotaknil kar največ župljanov, smo na rožnovensko nedeljo poromali v narodno svetišče k Mariji Pomagaj na Brezje. Kot romarji upanja smo se peš podali na 20 km dolgo pot čez Udinboršt skozi Strahinj, Podbrezje, naprej do Posavca in po štirih urah prispeli na Brezje. Med potjo smo zmolili tri rožne vence za mir na svetu, za naše družine in župnijo ter za domovino. Nekje vmes smo zapeli še Mariji, Kraljici rožnega venca. Na Brezjah so se nam pridružili drugi župljani, ki so se na Brezje pripeljali z avtomobili. Upokojeni nadškof Stanislav Hočevar, ki bo misijonar v naši župniji, je daroval mašo. V pridigi nas je spodbudil, naj zaupamo v Božje usmiljenje, naj živimo iz svoje vere in odkrivamo ta čudoviti Božji svet, v katerem je »mogoče murvo presaditi v morje«. Po maši smo pred Marijinim oltarjem zapeli še litanije Matere Božje. Stanka Grah
V nedeljo, 28. septembra, sta Vojaški muzej Tabor Lokev in župnija Lokev v sodelovanju s krajevno skupnostjo v dvorani lokavskega kulturnega doma pripravila predavanje o limoškem razpelu iz 12. stoletja, ki ga hrani župnija Lokev. Domači župnik Slavko Obed je originalno limoško razpelo tudi pokazal. Predavatelja, arheolog mag. Miha Mlinar in muzejski svetnik in konservator mag. Miran Pflaum, sta predstavila limoške in njim sorodne križe. Predavatelja sta potrdila, da je limoško razpelo iz Lokve edini nedvoumni izdelek limoških delavnic na območju Slovenije. Srečko Rože pa je predstavil zgodbo po zapisih duhovnika Virgila Ščeka, ki je v času službovanja v Lokvi leta 1919 po 90 letih na lokavskem pokopališču našel izgubljeni limoški križ, ki so ga stari Lokavci in drugi romarji v preteklosti častili kot dragoceni križ, ki je visel v gotski kapeli Marije Pomočnice, z letnico 1426. Mag. Pflaum je opisal in predstavil njegovo izdelavo in postopek izdelave rekonstrukcije lokavskega limoškega...
Na god sv. Vincencija Pavelskega smo se Šmarčani podali na romanje v svetoletno cerkev Marije Pomagaj na Brezjah. Na življenjski poti nas vodi vera; v njej prejemamo Božjo dobroto in milost, ki nas krepi in bogati. Ob poti smo počastili tudi Marijo Udarjeno v Ljubnem na Gorenjskem, kjer se je zaradi čudežnega dogodka začela brezjanska romarska pot. Na avtobusu nas je Franc Linasi nagovoril z mislimi o življenju župnika Izidorja Završnika z Gomilskega. V streljanju talcev v Mariboru je daroval svoje življenje namesto mladega fanta in izrekel pomenljive besede: »Ne obupajte, svoboda pride.« Po zgledu sv. Maksimilijana Kolbeja se je tudi zanj začel beatifikacijski postopek. Marija Kac
Na praznik povišanja svetega Križa, 14. septembra, je bilo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja vseslovensko srečanje pritrkovalcev. Udeleženci so bili izbrani na škofijskih srečanjih, kjer so s svojim znanjem, spretnostjo in ljubeznijo do pritrkavanja izstopali med drugimi skupinami in prejeli povabilo, da se predstavijo na osrednjem srečanju v središču ljubljanske nadškofije. Pritrkovalci so bili tokrat posebej povabljeni kot »romarji upanja«, naj kot zvonovi sami ponesejo glas sporočila Odrešenja v vse kotičke domovine. Zbrane je nagovoril ljubljanski stolni prošt Jožef Lap, ki se je zahvalil pritrkovalcem za zvestobo, požrtvovalnost in vztrajnost. Po duhovnem uvodu je Roman Starc kratko predstavil ljubljansko stolnico in zvonove. Po predstavitvi se je slišal glas zvonov tudi po središču Ljubljane. S tem srečanjem se tudi simbolično zaključuje pritrkovalsko leto. Posebno pozornost sta izkazala tudi nadškof Stanislav Zore in škof Andrej Saje, ki sta najzaslužnejšim članom podelila pos...
Na rožnovensko nedeljo smo na Mirenskem Gradu praznovali dvajseto obletnico svetih maš za mlade in družine, ki jih obhajamo vsako prvo nedeljo v mesecu. S sodelovanjem, petjem in življenjsko razlago Božje besede si že dve desetletji prizadevamo vernikom približati in poglobiti doživljanje nedeljske maše ter ustvarjati živo občestvo. Začetki segajo v leto 2005, ko so se po prihodu lazarista Petra Žaklja na Mirenskem Gradu začeli zbirati mladi iz bližnje in daljne okolice. Ob oltarju se danes zbiramo otroci, mladi, starši in drugi. Hvaležni smo duhovniku Petru Žaklju, ki s konkretnimi in poglobljenimi razlagami Božje besede vernikom pomaga odkrivati Boga in lepoto življenja po evangeliju. Posebno mesto pri mašah za mlade in družine ima petje, s katerim slavimo Boga. Jubilejna maša je bila zahvala za vse, kar je v teh letih dozorelo, obenem pa tudi prošnja, da bi v živem odnosu z Njim rasli in skupaj vztrajali na poti, ki vodi k pravemu veselju v nebesih.
Janja Završnik, foto: Miha Kopač
V soboto, 27. septembra, je bil po večerni maši v župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku skupni koncert zborov Coro Sante Sabide in MePZ Jevnica. Koncert je bil zaključno dejanje gostovanja italijanskega zbora Coro Sante Sabide v Sloveniji. Zbora, ki ju vodita zborovodja Cristian Cozzutti in medvoški glasbenik in skladatelj Andraž Babšek, sta zapela različna sakralna dela, od romantike do sodobnih popularnih skladb. Pela sta tudi pri večerni maši v cerkvi sv. Urha. Marjeta Žebovec
Pred kratkim je Vera Bastjančič iz Grgarja dopolnila 100 let svojega življenja. Rodila naj bi se 27., v rojstno knjigo pa je vpisana 28. septembra, zato so njeni domači ta jubilej praznovali oba dneva. Že dan prej sta ji voščila župnik Evgen Gantar in duhovni pomočnik Adolf Šavelj. V imenu Mestne občine Nova Gorica jo je počastil podžupan Marko Tribušon. Vaščani, prijatelji, učenci iz podružnične šole Grgar in pevski zbori pa so jo obiskovali še ves teden. Verica, kot jo kličejo vaščani in prijatelji, se je rodila v Grgarskih Ravnah, poročila se je v Grgar in rodila dva sinova. Danes ima vnukinjo in tri vnuke ter štiri pravnuke. Kot gospodinja je v težkih časih znala poskrbeti za družino in manjšo kmetijo, hkrati pa ni nikomur odrekla pomoči, če je je bil potreben. Bila je izredno delavna in še pri 80 letih je plela na njivi. Veliko je pomagala v svoji in sosednjih župnijah, tudi v svetogorskem svetišču in samostanu. Od mladih let je bila pevka na cerkvenem koru in sodelovala tudi pri...