Vir: Družina
sreda, 11. marec
Ob rojstnem dnevu Božje služabnice Cvetane Priol je mariborski nadškof Alojzij Cvikl ob somaševanju domačega župnika Danijela Lasbaherja in postulatorja p. Vinka Škafarja maševal v mariborski stolnici. Nadškof Cvikl je v nagovoru izpostavil, da je bil temelj njene vere odgovor na Božjo ljubezen. Njen odnos z Bogom je bil domač, otroško preprost, iskren in predan. Vera ji je pomenila trdnost, moč, veselje in srečo, kar se je še posebej pokazalo v času bolezni in preizkušenj. Prav v teh trenutkih je svoje trpljenje darovala Gospodu in ga živela kot daritev. Nadškof je poudaril, da je v tej notranji izročitvi stopala po »mali poti« zaupanja, podobno kot sv. Terezija Deteta Jezusa. V času, ko mnogi doživljajo Boga kot oddaljenega, Cvetana Priol ostaja močno pričevanje, da je mogoče z Bogom živeti zaupen, oseben in vsakdanji odnos – mu izročati radosti in bolečine ter v njem najti tolažbo in mir.
P. L.
V soboto, 28. februarja, so se na Ptuju zbrali letošnji pripravniki na prejem zakramenta svete birme iz ptujske, završke in velikonedeljske dekanije. Na srečanju se je zbralo 350 mladih, zanje pa je ekipa Birmanec.si pripravila program, sestavljen iz kateheze, srečanja z nadškofom Alojzijem Cviklom in mašo. Srečanje je potekalo pod geslom »Izberi pot«. Katehezo je pripravil nadškofijski tajnik Primož Lorbek ob pomoči ekipe Birmanec.si. V nagovoru se je zaustavil ob pomembnem vprašanju izbire poti za življenje. Tudi z zgledi iz lastnega življenja je mladim pokazal, kako v življenju izbiramo različne poti – tudi takšne, ki nas ne vodijo k Bogu. Poseben del srečanja je bilo tudi srečanje z nadškofom Alojzijem v refektoriju minoritskega samostana. Mladi so mu lahko zastavili različna vprašanja in pri tem pokazali veliko zvedavosti ter odprtosti. Spraševali so tudi o zelo osebnih in pomembnih vprašanjih vere, na primer, kaj storiti, ko vera opeša, in kako vztrajati na poti za Kristusom tudi...
Na skupno molitev križevega pota se v postnem času vsako leto odpravimo tudi iz domače župnije. Letos smo se na drugo postno nedeljo, 1. marca, podali na Topolovec nad Boštanjem. Topolovec je že od nekdaj priljubljena božja pot. Ko romarja pot pripelje v naselje Vrh nad Boštanjem, se nad strnjenim jedrom hiš na manjšem griču visoko proti nebu dviga cerkev Marijinega vnebovzetja. Ob poti z Vrha na Topolovec smo se ustavili pri vsaki izmed sedmih zidanih kapelic, ki upodabljajo sedem Marijinih žalosti. Kapelice, pokrite z lepo obnovljenimi opečnatimi strehami, bogatijo poslikave na steklu (vitraži) sevniškega umetnika Rudija Stoparja. Do vrha hriba smo skupaj prebrali križev pot redovnice Jane Rovtar in ob premišljevanju o Jezusovem in Marijinem trpljenju iskreno razmišljali tudi o svojih odzivih na preizkušnje in težave, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Na vrhu smo občudovali lepo obnovljeno cerkev in prisluhnili ključarju, ki nam je prijazno predstavil njeno zgodovino in...
Devetindvajseti dobrodelni koncert Z roko v roki, ki sta ga skupaj pripravili župnijski Karitas Petrovče in Žalec, je bil 2. marca v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Znova smo dobili potrditev, da solidarnost in dobrodelnost ostajata temeljni vrednoti v naših krajih. Namen koncerta je bil zbiranje sredstev za pomoč družinam, starejšim in posameznikom, ki se soočajo z materialno ali osebno stisko. Na odru se je zvrstilo osem izvajalcev, ki so obiskovalcem s svojim talentom in pripravljenostjo podarili čudovit večer dobrote. To so bili Glorija B. Pajk, Ansambel Braneta Klavžarja, Vokalna skupina Duh, Klapa Skala, Ansambel Barabini, Alex Volasko, Franci in Naja Podbrežnik in Okrogli muzikanti. Program je z občutkom povezovala Jolanda Železnik, ki je izhajala iz svetopisemskih besed Glej, človek. Gost večera, generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat je v nagovoru dobrodelnost povezal s škratom v Kosovelovi otroški pesmici Škrat Dobrošin, v kateri Dobrošinova dobrota osreču...
V Glaserjevem salonu z galerijo v Malečniku je bilo pred nekaj dnevi izjemno obiskano predavanje malečniškega župnika dr. Sebastijana Valentana z naslovom Obiski na najvišji ravni v luči krščanske tradicije naše države – papež Janez Pavel II. in kraljica Elizabeta II. v Sloveniji, s spremljajočo razstavo pod okriljem Župnijske knjižnice Jurija Borešiča Malečnik. Avtor je predstavil izsledke raziskave, ki je nastala na osnovi študija državniških in drugih obiskov visokih funkcionarjev v Republiki Sloveniji od njene osamosvojitve do danes in jih izčrpno, tokrat premierno, predstavil v domači župniji. Avtor posebej izpostavlja redkost in prestižnost državniških obiskov ter izjemno simbolno vrednost obiskov papeža Janeza Pavla II., ki so presegli običajne protokolarne okvire ter utrdili vez med Slovenijo in Svetim sedežem. Analiza pokaže, da religija pri protokolarnih obiskih ostaja pomemben element mehke diplomacije, ki dopolnjuje politične razsežnosti in krepi identiteto države v globaln...
Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori velja za najlepši slovenski gotski kulturni spomenik in drugo najpomembnejše romarsko središče v državi. V obdobju med 1950 in 1957 je bilo tu prepovedano opravljanje bogoslužja. Po vrnitvi cerkve minoritom pa so po priporočilu takratnega mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika tu številna romanja. Eno izmed teh je ob postnih nedeljah popoldne. Pred mašo v postnem času molijo križev pot. Romanje poteka izpod vznožja, na katerem stoji cerkev v samo cerkev. Na poti stoji 14 križev in 20 stebrov vseh štirih delov rožnega venca. Na drugo postno nedeljo, 1. marca, je križev pot in molitev vodil župnik Toni Brinjovc. Franci Klemenčič
V Podbrezjah imamo v postnem času vsako nedeljo popoldan molitev križevega pota. Na Taboru imamo znamenja križevega pota z lepimi podobami in kalvarijo s križanim Jezusom. Ob njem sta tudi razbojnika. K pobožnosti se zberejo romarji iz različnih župnij, ki se v molitvi poglobijo v podobe Jezusovega trpljenja. Zaključek je v cerkvi z mašo. Z glavnega oltarja na romarje naredi globok vtis kip Žalostne Matere Božje z mrtvim sinom v naročju in sedmimi meči v srcu. Neizmerna žalost ob sinovi smrti, ki jo izraža Marijin kip, je obkrožena z vero in upanjem. Po maši romarji prejmejo podobico, na kateri je Tabor z znamenji križevega pota. Zunaj pri cerkvi pa so romarji postreženi s čajem.
M. V.
Župnijska cerkev sv. Martina na Igu je na drugo postno nedeljo gostila revijo pevskih zborov dekanije Ljubljana Vič – Rakovnik. Na njej se je predstavilo sedem zborov, ki so nas s svojimi glasovi popeljali skozi postni čas, ob koncu pa so združeno zapeli še dve pesmi. Uvod v revijo je predstavljajo krajše bogoslužje, ki ga je vodil domači župnik Janez Pavel Šuštar. Nastopili so zbori iz župnije Ljubljana – Rakovnik pod vodstvom Žiga Godca, iz župnije Brezovica pod vodstvom zborovodje Toneta Rozmana, zbor iz župnije Želimlje pod vodstvom Urške Odar, župnijski pevski zbor Antona Padovanskega župnije Ljubljana – Vič pod vodstvom Branke Rotar Pance, zbor Gregor Rihar iz župnije Polhov Gradec z zborovodkinjo Marijo Nartnik in na koncu domače pevke in pevci Mešanega pevskega zbora sv. Martina pod vodstvom Igorja Kovačiča. Na koncu se je iz grl več kot 100 pevk in pevcev zaslišala pesem v čast sv. Martinu, farnemu zavetniku župnije na Igu. Pevcem sta se zahvalila tudi dekanijski koordinator r...
V duhu oporoke in pooblastila lani preminulega duhovnika Bogdana Vidmarja: »Ne pozabit' Terčelja«, je bila v ponedeljek, 2. marca, v prostorih Muzeja VSO dobro obiskana okrogla miza o dolgo zamolčanem primorskem duhovniku, narodnem buditelju, pisatelju, pesniku, publicistu in svetniškem kandidatu – mučencu Filipu Terčelju. Letos januarja so obhajali 80. obletnico njegove smrti v prepolni konkatedrali v Novi Gorici. Okrogla miza je bila na pobudo in v organizaciji zgodovinarke in voditeljice Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino dr. Helene Jaklitsch in v želji po obnovitvi postopka za beatifikacijo Terčelja. Sodelovali so: prof. Marija Gasser, publicistka, raziskovalka ter avtorica več knjig; dr. Jože Možina, zgodovinar, novinar, avtor več dokumentarnih filmov in monografij z zgodovinsko tematiko, predvsem o medvojnem in povojnem času ter osamosvajanju Slovenije; dr. Renato Podbersič, zgodovinar, raziskovalec, publicist, sodelavec Študijskega centra za narodn...
Na drugo postno nedeljo, 1. marca, so križev pot po mučeniški poti Božjega služabnika Daniela Halasa na Hotizi molili verniki lendavske dekanije. Vodil ga je dekan Boris Kučko, verniki iz enajstih župnij dekanije pa so molili ob posamezni postaji. S petjem so sodelovali pevci župnije Bogojina. Številni verniki goreče molijo za čimprejšnjo Halasovo razglasitev za blaženega. T. H.
V župniji Grad na Goričkem so v četrtek, 26. februarja, slovesno predali svojemu namenu in blagoslovili preurejene prostore starega župnišča za potrebe Društva upokojencev Grad. Čez dvesto članov je vključenih v upokojensko društvo, ki so ga ustanovili leta 1998. S tem so rešili prostorsko stisko za delovanje in dobili prostor, kjer se bodo zbirali. Župnik Aljaž Baša je najprej v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja daroval mašo, nato so se odpravili do prostorov, ki jih je blagoslovil. Zaželel jim je, da bi se v njih dobro počutili in naj bodo kraj veselja, ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in srečevanja različnih generacij.
T. H.
V dneh od 23. do 25. februarja so se v salezijanskem zavodu Marianum v Veržeju na duhovnih vajah zbrali ministranti in ministrantke. Z njimi je bil salezijanec Mitja Štefan Franc. Največ jih je prišlo iz župnije Lendava, nekaj pa tudi iz drugih okoliških župnij. Program je obsegal duhovno poglobitev in premišljevanje, športne aktivnosti in prijetno druženje. T. H.
Čas zimskih počitnic je v Salezijanskem mladinskem centru Celje že tradicionalno čas za zimski oratorij. Letos smo ga imeli od 23. do 27. februarja. Sončne dneve smo izkoristili predvsem za aktivnosti in igro na prostem. Tako smo ponedeljkovo dopoldne preživeli v okolici mladinskega centra, kjer smo na različnih lokacijah in s pomočjo različnih nalog iskali skriti za-klad, popoldan pa smo preživeli na igrišču ob igri totemi. Torek je bil že tradicionalno namenjen izletu. Z vlakom smo se odpeljali do Brestanice, natančneje do gradu Rajhenburg. Na gradu smo si ogledali tudi razstavo o trapistih v Rajhenburgu. V sredo smo izkoristili brezplačno počitniško ponudbo Mestne občine Celje ter dopoldan preživeli na Mestnem drsališču Celje, popoldan pa na našem dvorišču ob različnih igrah. V četrtek smo se dopoldan pomerili na kegljišču, si pred kosilom pogledali film, po kosilu pa se pomerili v roverčku. Zadnji dan oratorija pa smo obiskali Thermano Laško, kjer smo teden zaključili s kopanjem....
V nedeljo, 15. februarja, smo v organizaciji Krajevne skupnosti Mlačevo obeležili dan kulture ob Prešernovem dnevu. Naša krajanka Anja Klančar je predstavila svojo knjigo Ko izgubiš. Poleg nje je bil gost tudi pater dr. Ivan Platovnjak, ki je izdal že dve knjigi, ki sta v pomoč žalujočim: Preobrazba bolečine (Skupaj na poti žalovanja) in Prezrti čas. Pogovor z Anjo in patrom Ivanom je vodila Barbara Pance. Na prijeten in čuteč način so se dotaknili življenjskih tem, kot sta žalovanje in izguba bližnjih, ki sta prevečkrat tabu temi in se o njiju ne pogovarjamo radi, ali pa ne vemo, kako pristopiti k žalujočemu. Dogodek je bil zelo lepo obiskan in odzivi so bili zelo dobri. Janez Svetek
V soboto, 14. februarja, je bil v župnišču v Smledniku duhovni popoldan s patrom Miranom Špeličem o »prvi« Cerkvi in cerkvenih očetih za vse ljudi dobre volje iz župnij Smlednik in Trboje. Spo-znali smo tudi nicejsko-carigrajsko veroizpoved iz leta 325. Pojem pravovernost je tipično krščanski pojem. Njegovo nasprotje je herezija, ki pomeni ukriviti. Iz berila iz Prve knjige kraljev je Špelič pokazal na dejstvo, da če se vera podredi politiki, sledita delitev in ogroženost, ki pripelje do konfliktov, ti pa vodijo v propad. Na začetku krščanstva so se pojavili trije odkloni: zavračanje Stare zaveze, zavračanje Jezusovega božanstva in zavračanje Jezusovega učlovečenja. Prvi krščanski odgovori na te odklone so kmalu sledili: Ignacij Antiohijski (po Janezu: »resnično učlovečil«), Tertulijan (razkrinka Markiona) in Irenej Lyonski (razkrinka gnostike). Kdor zavrača temeljno vsebino verovanja, se izključi iz skupnosti verujočih. V drugem delu je ob zgledu sv. Frančiška razložil, kako naj skrbi...
V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo prepo-znani predvsem po socialnem delu z najbolj ubogimi v družbi. Pomemben del celostne pomoči brezdomcem je tudi duhovna oskrba. Ta je mogoča tudi zato, ker sta predsednik dr. Peter Žakelj in sodelavec društva Tilen Prinčič duhovnika lazarista. Brezdomci so zelo odprti za vprašanja vere in duhovno dimenzijo. Sami pogosto spregovorijo o dobrem in zlu, o svetlobi in temi, ki ju nosijo v sebi. Vedno znova kdo prosi za duhovni pogovor ali spoved. Trenutno se brezdomno dekle pripravlja na prejem zakramentov. Vsako leto obhajamo tudi mašo za pokojne brezdomce in molimo križev pot. Ubogi so vključeni v pripravo obredov ter prispevajo svoje prošnje in življenjske zgodbe.
Janja Završnik
Zakonci iz zakonske skupine v župniji bl. A. Martina Slomška iz Celja smo s svojimi otroki pred kratkim v Šentrupertu na Dolenjskem obiskali kaplana Štefana Krampača, ki je bil v zadnjem letu naš duhovni vodja. Blagoslovljeni smo bili s čudovitim zimskim dnevom, zapolnjenim s pogovorom, smehom in druženjem. Ob tem se zahvaljujemo vsem župljanom Šentruperta, da smo lahko sodelovali pri maši z branjem Božje besede in prošenj. Po maši nam je župnik Jakob Trček na kratko predstavil zgodovino cerkve in povezanost s celjskimi grofi. S Štefanom smo poklepetali v župnišču in zatem vstopili v Deželo kozolcev. Klavdija Melanšek
Rimska mesta na območju Slovenije (4): Košček Pompejev ob Savinji
Pisatelj Ivan Sivec v najnovejšem romanu pripoveduje o mekinjskih klarisah
SLO-RESNICA
Naši ljubljeni deželi Sloveniji se bliža zelo pomemben, lahko tudi usoden trenutek naše prihodnosti, kar bomo potrdili na bližajočih se volitvah. Sam zelo rad spremljam soočenja – mnenja državljanov, kjer so seveda različni pogledi, mnenja …, kar se bo v bližnji prihodnosti vse osvetlilo. Kot vnet rodoljub upam in vem, da bo Resnica zmagala. Najbolj negativna pa je dvoličnost rajnke Jugovine, kar se je letos potrdilo v Velenju, ko so v nekaj dneh postavili odžagano glavo zločinca Tita nazaj. V vednost: zverinsko pobite nedolžne žrtve partizanskih zločincev pa že čez 80 let čakajo na dostojen pokop. Sramota brez primere!
Zato: nujno odstraniti vsa obeležja teh zločinskih herojev in jih zmetati na smetišče zgodovine … dovolj je zavajanja, laži! Tudi na RTV doživljamo to dvoličnost, ker hočejo vse obvladovati. Neverjetna je tudi obtožba J. Janše, saj ga prav povsod sramotijo, obtožuje-jo … pa tudi valijo krivdo na Katoliško Cerkev in nas kristjane. Mi hočemo resnično demokra...