Vir: Družina
sreda, 16. julij
V petek, 13. junija, so ajdovški gasilci s parado in slovesnim prevzemom vozila praznovali obletnico ustanovitve gasilskega društva. Vozilo je blagoslovil domači župnik Janez Zaletel.
Na binkoštno nedeljo, 8. junija, so se v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Vavti vasi pri zahvalni maši zbrali zakonski jubilanti. Od 61 povabljenih parov se jih je udeležilo kar 31. Med njimi so bili zlatoporočenci: Ana in Viktor Foršček, Jožefa in Janez Strajnar, Tanja in Anton Božič, Štefanija in Ivan Irt, Marija in Franc Petan; 55 let zakonske zveze sta praznovala Nada in Ciril Brus ter Jožefa in Franc Hrovat; 60 let Marija in Drago Nose, Terezija in Franc Slapničar, Marina Ana in Filip Jože Lukan ter Milena Frančiška in Vid Kastelec. Mašo je ob somaševanju domačega župnika Tomaža Marasa daroval prelat Božidar Metelko. Jubilantom se je zahvalil za zgled in pričevanje. Poudaril je, kako pomembno je v zakonu potrpeti. Ta dan je za jubilante dan zahvale za skupaj preživeta leta. Prelat Metelko je jubilantom iskreno čestital in jim zaželel še veliko skupnih let.
V nedeljo, 1. junija, je v Velikih Laščah ob somaševanju domačega župnika Andreja Ojstreža slovesno mašo daroval upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Postulator msgr. Igor Luzar je župniji posredoval relikvije bl. Alojzija Grozdeta, slovesno pa jih je med mašo izročil nadškof. V homiliji je nadškof Hočevar orisal Grozdetovo življenjsko pot in poudaril, naj se mu radi priporočamo v molitvi. V župniji imamo že Grozdetov dom z zimsko kapelo, veroučno učilnico in večnamensko dvorano. Po maši je sledil krajši kulturni program. Blaženi Alojzij Grozde, prosi za nas!
V nedeljo, 1. junija, je župnija Št. Peter - Otočec pripravila srečanje zakonskih jubilantov na Trški Gori. 24 parov je v nedeljo popoldne ob orgelski glasbi vstopilo v cerkev Marijinega rojstva na Trški Gori. Med njimi sta bila dva para, ki praznujeta 60 let skupnega življenja, in sicer Martina in Janez Zidarič iz Šmarjeških Toplic in Karolina in Jože Žagar iz Žihovega sela in zlatoporočenca Danica in Anton Rifelj iz Ždinje vasi. Slovesno mašo je daroval šentpetrski župnik Jože Rački. Po maši je sledilo skupinsko fotografiranje in družabno srečanje.
V začetku junija sta Kulturno društvo Sotočje in župnija sv. Petra v Radovljico povabila upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Na binkoštno vigilijo je v župnijski cerkvi daroval mašo, po njej pa v atriju župnišča predstavil svoj pogled na srečevanje vzhodne in zahodne krščanske Cerkve. Povedal je, da zelo trpi ne le zaradi politične, ampak tudi verske vojne med Ukrajino in Rusijo. Dodal je, da smo Slovenci imeli in imamo dobre ekumenske delavce. Omenil je mariborskega škofa Antona Martina Slomška in duhovnika Franca Grivca. Dodal je, da si želi, da bi se vzhodni in zahodni kristjani bolj spoštovali in sodelovali. Imamo namreč isto vero, le drugačne obrede.
Na prvi torek v juniju smo se srečali na Muti kot družina Besede življenja, da se na novo zaljubimo v Besedo in obnovimo Jezusa med nami. Prišli smo iz Vuzenice, Ruš, Trbonj, z Mute ..., da skupaj hvaležno praznujemo, da smo družina, in na poseben način tudi 99 let življenja naše Marije Porčnik, znane tudi kot »Tetika«. Ko smo jo vprašali, kako se dočaka 99 let, je odgovorila, da si vedno ponavlja: »Že mora tak bit’! In vedno išči Božjo voljo.« Ko ji je umrl mlad sin, je rekla: »Še las mi ne pade z glave brez Božje volje, pa bi moj sin umrl kar tako?« Že nekaj let živi v domu za ostarele in na vratih namesto imena na veliko piše TETIKA!! Res je mala po postavi, a z velikim srcem, v katero gredo vsi, s katerimi se srečuje. Ima še eno ime – »mučka Chiara«, saj je mnoge s svojim zgledom in Besedo navdušila za Boga in karizmo Marijinega dela, kateremu je večji del svojega življenja pripadala in iz njega živela. Bogu hvala zanjo!
Teden dni v poletnih mesecih otroci in mladi po župnijah širom Slovenije preživijo svoj prosti čas v bogatem oratorijskem druženju. V pogovorih, ob petju in molitvi, raznih delavnicah skupaj preživijo čas, hkrati pa pletejo veliko dobrih del. Tako delo je bila tudi skupna maša s stanovalci našega doma. Vsakič, ko nas obiščejo mladi, je veselje veliko in vsak obisk nam ponudi bogate spomine in dobro voljo za vse dni naprej. Mladina nam prinese veliko, verjamemo pa, da tudi nekaj odnesejo, saj je med njimi veliko takih, ki se s starim človekom, hoduljami, vozičkom in berglami srečajo prvič prav tukaj pri nas. In da spoznajo, da je lahko prav vsak človek biser v tem svetu, hvaležni drug za drugega, ne glede na to, koliko je človek star.
Zadnjega maja so se na povabilo župnijske Karitas Ptujska Gora, krajevne organizacije Rdečega križa Ptujska Gora in župnišča na Ptujski Gori zbrali starejši farani pri maši v baziliki na Ptujski Gori. Maševal je p. Andrej Mohorčič. Po maši je sledil kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz domače župnije, in pogostitev z družabnim srečanjem.
Pred kratkim so se v vodiški cerkvi pri maši in pozneje na srečanju zbrali starejši in bolni. Za sodelavke župnijske Karitas Vodice je to srečanje poseben del poslanstva. Mašo je daroval župnik France Mervar, po maši pa smo se zbrali še v pastoralnem domu na pogostitvi. Za posebno vzdušje je poskrbel mladi harmonikar Jure.
»Obletnice so čas pregleda in spominov, a so tudi priložnost, da ponovno izpostavimo vrednote, ki nas povezujejo in vodijo solidarnost, požrtvovalnost, tovarištvo in strokovnost. Te vrednote gasilke in gasilci vsakodnevno uresničujete in z njimi bogatite našo skupnost,« je ob praznovanju 70-letnice Gasilske zveze Novo mesto poudaril njen predsednik Franc Anderlič. Na slovesnosti so prevzeli novo gasilsko vozilo, ki ga je blagoslovil Alfonz Žibert iz župnije Šmarjeta.
Pred kratkim je Kulturno društvo Kalunca z Velikega Dola priredilo koncert cerkvenih pesmi. Nastopili so trije zbori, med njimi tudi župnijski zbor sv. Jurija iz Mirna. Zapeli so pod vodstvom Andreja Budina in ob spremljavi Jureta Ferletiča.
V petek, 18. 7., je začetek zbiranja podpisov za referendum proti zastrupitvi bolnikov in starejših!
Parada ponosa
Najprej se vprašajmo: kaj je ponos? Kdaj človek začuti potrebo, da bi bil viden? Da ne bi bil odrinjen, spregledan ...? Da bi se predstavil kot Zemljan, ki v sebi nosi velike sposobnosti in bi lahko nekega dne prebil vse zapreke in ovire ter se pojavil kot rešitelj vseh kolobocij, ki jih ustvarjajo navadni ljudje … On namreč ni navaden človek. Je nekaj posebnega – nekdo, ki ga je treba upoštevati in spoštovati.
Zato je izumil tudi parado ponosa. Ponos čuti, ker je človek. Ker lahko samostojno ukrepa tam, kjer meni, da je stanje že preživeto, da je ljudstvo zaostalo, da ne sledi več napredku in ga celo zavira. Skratka – da je za časom.
Pod svojo parolo je zbral tudi druge, ki si želijo, da bi jih družba upoštevala. Kajti vsakdo, ki se zaveda sebe, naj bi svetu oznanil, da obstaja. Da ima v sebi veliko energije, ki bi jo rad uresničil. A vsak človek tega ne zmore razumeti. Zato si izbere sebi enake, s katerimi bo naredil revolucijo. Morajo jih upoštevati in sp...
Maturanti slovenskih katoliških gimnazij so se odlično odrezali.
V avgustu vas člani Zavoda ŽIV!M vabimo na dneve molitve za mamice, ki razmišljajo o splavu, da bi zmogle sprejeti svojega otroka. V Zavodu ŽIV!M ženskam in njihovim družinam stojimo ob strani v stiskah, ki jih doživljajo v nosečnosti ali po splavu.
Poslanstvo župnika oziroma duhovniško službo v župniji doživljam kot zelo pestro, saj je moje delo zelo raznoliko. Ta pestrost je hkrati zelo zahtevna, a je tudi navdihujoča in prebuja ustvarjalnost.
Župnija Škofja Loka - Suha ima dva obraza: podeželskega in mestnega.
V Narodni galeriji v Ljubljani so 3. julija predstavili razkošno monografijo o simbolih malteškega reda.
Z Jezusom, ki se je v evangeliju prejšnje nedelje s priliko opisal kot Samarijan na poti iz Jerihe v Jeruzalem, smo tudi mi na poti v Jeruzalem. Današnji evangeljski odlomek nam opisuje njegov postanek v Betaniji.
»Kajti ti, o Gospod, si moje upanje« (Ps 71,5). Te besede so privrele iz srca, ki ga stiskajo hude težave. »Dal si mi videti stiske, mnoge in hude« (v. 20), pravi psalmist. Kljub temu je njegov duh odprt in zaupljiv, ker je trden v veri, ki prepoznava Božjo podporo in jo izpoveduje: »Ti si moja pečina in moja trdnjava« (v. 3). Od tod izvira neomajno zaupanje, da upanje vanj ne razočara (...). Sredi življenjskih preizkušenj upanje poživlja trdna in vzpodbudna gotovost Božje ljubezni, ki je po Svetem Duhu izlita v naša srca. (…) Krščansko upanje, na katero se sklicuje Božja beseda, je gotovost na poti življenja, ker ni odvisno od človeških moči, ampak od obljube Boga, ki je vedno zvest. Zato so kristjani že od začetka hoteli upanje poistovetiti s simbolom sidra, ki daje ustaljenost in varnost. Krščansko upanje je kot sidro, ki pritrdi naše srce na obljubo Gospoda Jezusa, ki nas je rešil s svojo smrtjo in vstajenjem in ki se bo spet vrnil med nas.
Papež Leon XIV., poslanica za 9. sveto...