Vir: Družina
torek, 22. julij
Slovenska karitas tudi letos izvaja številne poletne programe, namenjene socialno ogroženim skupinam. Med majem in oktobrom je oziroma bo na različnih lokacijah po Sloveniji na brezplačnih letovanjih in taborih sodelovalo kar 1.917 udeležencev. Za dobro počutje udeležencev skrbi več kot 290 prostovoljcev in animatorjev, brez katerih ti programi ne bi bili mogoči.
Mnogi afriški duhovniki opravljajo svoje duhovniško poslanstvo v evropskih škofijah, običajno v dogovoru z misijonskimi družbami. Njihovo življenje v Evropi pa ni tako preprosto, kot si morda predstavljamo.
Marija Magdalena je svoje drugo ime najbrž dobila po svojem rojstnem kraju, ribiškem mestecu Magdala ob Genezareškem jezeru. V evangelijih je njeno ime omenjeno dvanajstkrat, največkrat skupaj z drugimi ženami, in sicer (razen v Jn 19,25) vedno na prvem mestu.
ponedeljek, 21. julij
VSTOPNI SPEV NA 18. NEDELJO MED LETOM:
"Moj Bog je postal moj pomočnik." (Ps 30,11 / Ps 18)
Note poščite v preteklem Magnificatu 8/2024, str. 35 (pred tem je tudi opis speva); posnetek najdete tukaj.
*
SPEV MED BERILI NA 18. NEDELJO MED LETOM (C):
Katarina Vidmar: Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda. (Ps 90)
Enoglasne note poščite v Magnificatu 8/2025, str. 58, štiriglasne note najdete v tej publikaciji.
***
SPEV MED BERILI NA 19. NEDELJO MED LETOM (C):
Katarina Vidmar: Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda. (Ps 33)
Enoglasne note poščite v Magnificatu 8/2025, str. 132, štiriglasne note najdete v tej publikaciji.
*
OBHAJILNI SPEV NA 19. NEDELJO MED LETOM:
"Hvali Gospoda, Božje ljudstvo; z najboljšo jedjo te hrani." (Prim. Ps 148,12.14)
Enoglasne note poščite v Magnificatu 8/2025, str. 29 (pred tem je tudi opis speva), tukaj so na razpolago tudi note za glas in orgle, priredbo za pevski zbor in ljudsko petje pa boste našli med brezpla...
V Božji Materi najde krščansko upanje svoj najvišji zgled
Dragi poveličevalci in poveličevalke!
Papež je v telefonskem pogovoru s palestinskim predsednikom pozval k spoštovanju humanitarnega prava
V telefonskem pogovoru s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom je papež Leon XIV. ponovno pozval k zaščiti civilistov in svetih krajev, k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zavrnitvi prisilnega preseljevanja prebivalstva sredi stopnjevanja nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah že petindvajseto leto zapored z veliko predanostjo pripravlja Kulturni poletni festival Studenec. Festival, ki je skozi leta postal pomembno središče kulturnega dogajanja v občini, tudi letos ponuja bogat program z osrednjo gledališko predstavo »Črna žena«. Občinstvo, ki je ob premieri v soboto, 19. julija, napolnilo tribune Poletnega gledališča Studenec, je bilo nad predstavo navdušeno. Ponovitve si bo mogoče ogledati še do sredine avgusta.
Če bi se radi preselili v preteklost, globoko v geološko pradavnino, pojdite v Dovžanovo sotesko. Le nekaj kilometrov od Tržiča, kjer je Tržiška Bistrica urezala ozek kanjon, se lahko sprehodite med ostanki davno minulih časov. Časov, ki segajo vrtoglave stotine milijonov let nazaj.
V nedeljo, 10. septembra 1905, je bila vsa Ljubljana na nogah. Že od zgodnjega dopoldneva so se proti središču mesta zgrinjale množice ljudi, ki so hiteli na slovesnost ob odkritju spomenika največjemu slovenskemu pesniku.
V torek, 11. septembra 2001, sta se potniški letali družb American Airlines in United Airlines, ki so ju ugrabili teroristi Al Kade, zaleteli v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Dobrih štiristo metrov visoki stavbi sta se podrli in pod sabo pokopali skoraj tri tisoč ljudi. To pa ni bilo prvo tovrstno trčenje v največjem ameriškem mestu. Pred osemdesetimi leti je namreč v Empire State Building, ki je bil takrat najvišja stavba na svetu, treščil ameriški bombnik. A v tem primeru ni šlo za teroristični napad, temveč za klasično nesrečo.
Gore že od nekdaj zbujajo občudovanje in spoštovanje – kot naravne pregrade, kraji samote ali simboli vzpona k višjemu. Zato ne preseneča, da so posamezniki in skupnosti različnih kultur in narodov na vrhovih ali tik pod njimi postavili posebne objekte, ki so povezani z duhovnostjo, znanstveno radovednostjo, izražajo nacionalni ponos ali preprosto človeško željo po dosežkih.
»Skorajda je težko v cerkvenem letu doživeti praznik, ki bi bil tako nebeško in zemeljsko lep, tako geografsko in nebeško zedinjen, tako zgodovinsko in duhovno povezan.« S temi besedami je upokojeni beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar nagovoril vse, ki smo se na praznik Karmelske Matere Božje, 16. julija zbrali na enem od vrhov Karmelske gore – v samostanu sester karmeličank v Mirni Peči.
V Rimu se bo od 28. julija do 3. avgusta zbrala množica mladih z vsega sveta, da se ob duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkih okrepijo za pot naprej ter svetu pokažejo upanje, ki ga nosijo v sebi. V spremstvu Katoliške mladine bo proti glavnemu mestu Italije poromalo preko 350 mladih, nekaj avtobusom pa bodo organizirali tudi salezijanci in različne slovenske župnije.
Leta 1876 so ob razširitvi kora v cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu nastale poslikave Jurija Tavčarja. Leta 1934 so poslikavo prebarvali in zakrili, odstranili strop cerkve in ga nadomestili z »novim« s fašističnim simbolom. Nedavno so Tavčarjeve poslikave odkrili in jih vrnili v javnost.
V Lurdu so sredi letošnje pomladi potrdili že 72. čudež, ki se je zgodil v tem priljubljenem romarskem središču na jugu Francije.
nedelja, 20. julij
Na nedeljo ob prazniku staršev Device Marije, sv. Joahima in sv. Ane, so k Mariji Pomagaj na Brezje priromali zakonski jubilanti. Sveto mašo je zanje daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki jim je položil na srce: »Dragi zakonski jubilanti, danes ste prišli sem na Brezje, k Mariji Pomagaj, da se Bogu zahvalite za vse, kar ste na skupni poti prejeli.«
Pri nedeljski molitvi Angel Gospodov v Castel Gandolfu je papež Leon povabil, da sprejmemo Gospoda, ki trka na naša vrata in prosi za dovoljenje, da vstopi. Poudaril je pomen poslušanja in sprejemanja drugih, sprejemati pa moramo tudi sebe. Po Angelusu pa je dejal: »Naj se konča barbarstvo v Gazi.«
Papež Leon XIV., ki poletne dni preživlja v papeški poletni rezidenci v Castel Gandolfu, je danes vodil mašo v bližnji katedrali v Albanu, pri kateri je razmišljal o gostoljubnosti, služenju in poslušanju kot bistvenih elementih za gradnjo odnosa z Bogom in drugimi.
Pater Gabriel Romanelli, župnik katoliške cerkve Svete Družine v Gazi, ki je bil v četrtek lažje poškodovan v nogo in bok med napadom izraelske vojske, v katerem so umrli trije kristjani, več pa je bilo hudo poškodovanih, pričuje, kako je doživel napad. Ob tem pa prosi za molitev, da bi svet spoznal grozote, ki se dogajajo in končal to vojno.