Vir: Družina
Ko se duhovniki ob premestitvah poslavljajo od ene in prevzemajo drugo župnijo, se večina na novo pot odpravi z avtomobilom. Župnik Marjan Pučko pa se je odločil drugače – v novo župnijo Ljutomer je v petek, 31. julija, v sončni pripeki, poromal s kolesom.
V nedeljo, 2. avgusta 2026, je bilo na Svetih Višarjah 38. romanje treh Slovenij. Letošnji predavatelj je bil dr. Zvone Štrubelj, mašo pa je daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič.
Gospod,
spomni se svojega usmiljenja
in napolni moje srce
s svojo milostjo,
ti, ki nočeš,
da bi katero koli
od tvojih ustvarjenih del ostalo prazno.
Tomaž Kempčan
Že več let se sprašujem, zakaj Cerkev na Slovenskem dovoli, da se okolica cerkva zarašča z drevesi. Drevesa zakrivajo pogled na cerkev. Cerkve so naši predniki postavili na točke, kjer so vidne, in se jih niso sramovali. Kot pravi Sveto pismo: »Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši.« Slovenija se je od leta 1950 zarasla s 50 odstotkov na približno 75 celotnega ozemlja, tako da ekološkega razloga ni. Če gledam, kaj delajo v okolici v občini in podjetniki, ki v nekaj letih divje požagajo 70 ha, da postavijo svoje objekte, potem tudi ne more biti po pravilih. Preprosto se mi zdi, da smo sprejeli logiko bivšega komunističnega režima, ki je zatiral vse možno v povezavi z vero. Vem, ni vse v kazanju navzven, ampak je čas, da cerkve postanejo vidne. Rok
Poletje nas pogosto zavede v prepričanje, da je počitek namenjen predvsem telesu. Da potrebujemo le nekaj dni brez obveznosti, nekaj več spanca in morda pogled na morje ali gore, pa bomo spet napolnjeni z močjo. A človek ni samo telo. Tudi duša se utrudi. Tudi srce nosi bremena, ki jih ne moremo odložiti zgolj z dopustom.
Prav zato me dnevi pred praznikom porcijunkule vedno znova nagovarjajo na poseben način. V njih je nekaj nežnega in hkrati zelo močnega. Kot tih opomin, da je v življenju včasih treba narediti prostor za Boga, za iskren pogled vase in za vprašanja, pred katerimi pogosto bežimo. Kaj še vedno nosim v sebi? Komu še nisem odpustila? Česa ne zmorem izročiti? Porcijunkulski odpustek, ki ga verniki prejmemo 2. avgusta, ni zgolj pobožna navada. V njegovem bistvu prepoznavam globoko sporočilo, da noben človek ni dokončno zaznamovan s svojimi padci. Da nobena napaka ni večja od Božjega usmiljenja. In da vsak izmed nas vedno znova dobi priložnost za nov začetek.
V času, ko smo...
Dolenjske Toplice spadajo med tiste kraje, kjer človeku res ni dolgčas. V vročih poletnih dneh se najbolj prileže kopanje, lahko se razgibamo s kolesarjenjem in hojo, v okolici pa je tudi vrsta zgodovinskih zanimivosti, ki nas – če smo le malo radovedni in vedoželjni – ne pustijo ravnodušnih.
Dolenjske Toplice, ki imajo 979 prebivalcev, ležijo ob potoku Sušica v zahodnem delu novomeške pokrajine. V pisnih virih so bile prvič omenjene v 13. stoletju, tamkajšnji termalni izviri, ki jih omenja tudi Valvasor, pa so bili znani že veliko prej. Prvo kopališko stavbo so postavili v 17. stoletju, v 18. stoletju pa je kraj po zaslugi Auerspergov postal mondeno zdravilišče. V središču naselja je župnijska cerkev sv. Ane.
Ena od možnosti, da bolje spoznamo širšo okolico Dolenjskih Toplic, je krožna Topliška kolesarska pot. Na edinem semaforiziranem križišču v naselju zavijemo proti Uršnim selom. Po svetli dolini, ki jo obrobljajo temni gozdovi, prispemo v Dolenje in Gorenje Sušice, kjer stoji po...
Marsikoga zanima, katere ptice gnezdijo v bližini njegovega doma. Gnezdeče pare največkrat izda pesem samcev, namenjena samici in drugim samcem, ki jim napev sporoča, da so vstopili na tuje ozemlje. Ptičja pesem ni samo okras in prijetna zvočna kulisa, pač pa ima še kako globok pomen. Ena izmed zanesljivih potrditev gnezdenja je tudi območno spreletavanje, ki je še posebej značilno za goloba grivarja in turško grlico. Območni samec poleti navzgor, nato pa se spusti v strmoglavem letu. Grivar to pospremi tudi s tleskanjem s perutmi, kar se sliši zelo daleč. Ravno ta čas najdevam okrog hiše bele lupine njegovih jajc, ki potrjujejo gnezdenje dveh stalno navzočih in zaupljivih parov, ki redno stikata za hrano na dvorišču, vrtu in sadovnjaku.
Letos sem se odločil, da eno krmilnico še vedno zalagam s sončničnim semenom in prosom tudi v poletnem času. Med poljskimi vrabci, brglezom in vrstami sinic sta redna obiskovalca tudi dlesk in kalin (Pyrrhula pyrrhula), katerega samec je na fotografij...
Materina dušica je aromatična trajnica, ki jo poznamo predvsem kot dišavnico in zdravilno rastlino. Je tudi odlična pokrovna trajnica za sušne dele vrta. Poleg tega, da je trpežna in odporna na sušo, se odlikuje po raznolikih in prijetno dišečih listih, lepih cvetovih v beli, rožnati, škrlatni, lila in beli barvi ter večnamenski uporabnosti.
V naravi je razširjenih okoli 50 vrst grmov, polgrmov in trajnic. Največ jih raste v Sredozemlju.
Najlepše uspeva na sončnih rastiščih, v revnih, suhih ali vlažnih in odcednih tleh. Ne prenaša zimske mokrote. Sadimo jo v skalnjake, v suhozide, okrasne posode in korita. Lepo se kombinira z žajbljem, mačjo meto, hermeliko, lepimi očkami in okrasnimi travami. Je vednozelena trajnica z drobnimi listi. Večina vrst ima poleglo rast. Sadimo jo lahko tudi v pesek in med kamne, kjer je le malo zemlje in hrane. Višje rastoče vrste imajo na dnu olesenela stebla. Za lepšo in bolj strnjeno rast jih pomladi skoraj do tal porežemo. Nekatere vrste, kot je npr. T...
Narezano čebulo in korenje popražimo, dodamo govedino in pražimo dalje, da posivi. Zdaj gre v lonec leča, sol, vse začimbe, malo vode, vse zavremo, nato z rahlim brbotanjem pokrito kuhamo 2 uri.
Po tem času se je leča povsem zmehčala, meso pa prav tako, vezivo pa skoraj raztopilo. To je jed, ki jo ponudimo z raznimi prilogami: polento, njoki, krompirjem, rižem ali zgolj s kruhom. Če nam je kaj ostane, jo lahko uporabimo tudi kot osnovo za enolončnico.
Tokrat zgolj ideja, kako uporabiti ostanek kuhane polente. Narežemo jo na večje kose in v ponvi na malo olja 10 minut segrevamo, da se na dnu lepo zapeče. Previdno obrnemo, nato dodamo različne dodatke (koščke slanine, tunino, različno zelenjavo …).
Po približno 5 minutah, ko je tudi trša zelenjava že zmehčana, povrh potresemo sir in pokrijemo, da se sir lepo stopi, polenta pa hrustljavo zapeče še na tej strani. Ponudimo vroče.
Ko takole pritisne vročina, se nam ne ljubi preveč kuhati, še manj kaj težkega pojesti. Pogosto si recimo skuham polente malo več, jo shranim v posodo, kjer se ohladi, nato pa uporabim kot hiter obrok ravno v takih dneh. Vsakokrat je jed drugačna.
Izjemno koristi tudi, če imam kak lonec jedi že skuhan v malo večji količini. Ko jo potrebujem, jo zgolj na hitro pogrejem. Ta »golaž« je točno taka jed. Tokrat sem se izognila jokanju zaradi čebule …
V podružnični cerkvi sv. Jožefa na Velikih Poljanah je v nedeljo, 12. julija, daroval zlato mašo naš nekdanji župnijski upravitelj Maks Ipavec. Na začetku je slavljenca pozdravil član ŽPS in njegov prijatelj Andrej Ambrožič. Ob oltarju so se mu ob tej slovesnosti pridružili: ribniški župnik mag. Anton Berčan, kaplan Tadej Pagon, duhovni pomočnik Anton Dobrovoljc in še drugi slavljenčevi prijatelji duhovniki. Posebej nas je med mašo razveselilo ubrano petje domačega cerkvenega mešanega pevskega zbora. Zlatomašnik je v pridigi govoril o svoji odločitvi za duhovništvo, o vlogi in nalogah duhovnika v sodobnem času, pa tudi o svojih osebnih težkih življenjskih preizkušnjah. Verniki podružnične skupnosti sv. Jožefa smo se slavljencu zahvalili za vse, kar je dobrega storil za našo župnijo. Čestitke in zahvalo mu je namenil tudi župan Občine Ribnica Samo Pogorelec. Po maši smo se z jubilantom še lep čas zadržali v obujanju skupnih spominov.
Marija Oblak, foto: Janez Palčič
V torek, 7. julija, se je z deli J. N. Lemmensa (1823–1881) Fanfare, M. Regerja (1873–1916) Benedictus op. 50/ IX, E. Bairstowa (1874–1946) Evening song in na koncu še J. Callaertsa (1830–1901) Marche triomphale op. 30/III v stolnici svetega Nikolaja v Ljubljani predstavil Miha Zavrl, organist v župniji Krašnja. Tudi tokratni koncert je bil v sklopu Popoldanskih orgelskih koncertov v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Za odlično izvedbo orgelskih del si je prislužil velik aplavz obiskovalcev.
D. J. D.
V okviru Jakobovih kulturnih prireditev že od leta 2014 dalje poteka dogodek Zmorem, na katerem se predstavljajo hendikepirani umetniki – slikarji. Tudi za kulturni program poskrbijo pogumni mali veliki junaki s posebnimi potrebami. S slikami in risbami se letos predstavlja Aljoša Habjan iz Gorenjske. Poškodoval se je pri skoku v morje. Kljub invalidnosti je končal študij kineziologije, ukvarja se s športom in od leta 2022 tudi s slikanjem z usti. Na razstavi je na ogled nekaj njegovih izjemnih umetnin. Za presenečenje so navzoče ob koncu prireditve obiskali še Modrijani. Anita Kirbiš
Visok mlaj in praznično pritrkavanje sta v nedeljo v šentjoški fari naznanjala slovesen dogodek – srebrno mašo sovaščana, duhovnika Petra Končana, ki je leta 2001 diplomiral na Salezijanski papeški univerzi v Rimu in bil isto leto ob koncu junija posvečen v duhovnika. Na njegovo poklicno usmeritev je močno vplival zgled staršev, njihova vzgoja in močna vera, ki je družino povezovala. V 25 letih mašništva so mu bila zaupana različna zahtevna dela, ki jih s strokovnim znanjem, pogumom, vztrajnostjo in Božjim blagoslovom uspešno opravlja. Slovesnega bogoslužja se je poleg številnih župljanov in drugih vernikov udeležilo več duhovnikov, s kora je odmevalo ubrano petje in od faranov ter domačih so se vrstili pozdravi, zahvale ter veselje nad njegovim jubilejem in uspehi. Slovesnost je dodatno obogatilo še praznovanje njegove mame, saj je prav v tem času dopolnila visok življenjski jubilej, častitljivih 90 let.
Sonja Malovrh
Letošnje praznovanje farnega praznika – Henrikovo nedeljo v Spodnji Kungoti je zaznamoval tudi pomemben kulturni dogodek. Kulturno-umetniško društvo Kungoška Pleh Muzika (KPM) je v prostorih župnišča pripravilo in slovesno odprlo razstavo starih glasbenih instrumentov ter rokopisov notnega gradiva. Razstava je med obiskovalci požela veliko zanimanja in številne pohvale ter znova potrdila, kako bogata in dragocena je glasbena dediščina tega kraja. Na praznik je maševal župnik in dekan Igor Ignacij Novak, bogoslužje pa so s prazničnimi zvoki obogatili domači godbeniki. Anita Kirbiš
V nedeljo, 5. julija, smo v župnijski cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih slovesno praznovali farni praznik. Župnijo je ustanovil leta 1977 škof Maksimiljan Držečnik, cerkev pa posvetil 5. julija 1987 škof Franc Kramberger. Mašo je daroval murskosoboški škof Janez Kozinc ob somaševanju domačega župnika Alberta Bačarja in kapelskega župnika Frančiška Horvata. Pred oltarjem je bila postavljena velika slika zavetnikov župnije. Škof je v pridigi govoril o bratih Cirilu in Metodu, slovanskih apostolih, sozavetnikih Evrope, ki sta se pri misijonskem delu med Slovani zavzemala za rabo domačega jezika pri bogoslužju, zato se je krščansko oznanilo začelo hitro širiti. Pred odhodom iz rodne Grčije na Moravsko sta prevedla najpotrebnejše bogoslužne knjige v prebivalcem razumljiv slovanski jezik. Slovesnost se je nadaljevala po maši pred vhodom v cerkev z druženjem.
Dani Mauko
Pet dni so romarji žirovskega romarskega društva ŠmaR od 11. julija naprej hodili od Žirov do Mirenskega Gradu. Koraki devetnajstih romarjev so bili včasih težki zaradi vročine, a srca lahka zaradi molitve, prijateljstva in medsebojne pomoči. Vsak prehojeni kilometer je za seboj pustil lep spomin in utrjeval zavest spremljanja in varovanja Božje Matere Marije, ki jih je na koncu sprejela pod streho cerkve na Mirenskem Gradu. M. O.
V nedeljo, 12. julija, so v župniji Kančevci na Goričkem obhajali god zavetnika župnijske cerkve sv. Benedikta. Letos je bilo še posebej slovesno, saj je mašo daroval soboški škof Janez Kozinc ob somaševanju kapucinskih bratov Milana Kvasa in Marka Senice. Druga posebnost je bila, da so maševali ob cerkvi pod krošnjami večstoletnih lip ob novem zunanjem oltarju. Čudovito je bilo tudi petje pevskega zborčka in melodije mladih glasbenikov. Omeniti velja, da so se skupaj s katoliškimi verniki veselili tudi verniki evangeličanske veroizpovedi, ki v 21 vaseh, ki spadajo v to župnijo, složno sobivajo. Vsako leto pa na benediško »bučo« peš poromajo verniki iz sosednje župnije Bogojina.
T. H.
Pred petindvajsetimi leti sta zakonca Koler v zahvalo za srečen konec vojne za Slovenijo dala v vasi Sotina zgraditi kapelo, posvečeno slovanskima bratoma Cirilu in Metodu. Posvetil jo je takratni mariborski pomožni škof Anton Stres. V soboto, 4. julija, je ob srebrnem jubileju v kapeli maševal sedanji soboški škof Janez Kozinc ob somaševanju domačega župnika Aljaža Baša. Prisotna je bila tudi evangeličanska duhovnica Simona Prosič in predstavnik Binkoštne cerkve, saj v kraju živijo tri verske skupnosti. Škof Kozinc je vernikom čestital in jih prosil, naj ekumenski duh med njimi živi še naprej.
T. H.