Vir: Družina
sreda, 28. maj
Zavetnik naše župnije je sveti Marko, ki goduje 25. aprila. Praznovanje je bilo nato v nedeljo, mašo je daroval p. Branko Cestnik, s svojim petjem pa sta jo obogatila cerkveni pevski zbor in otroški zbor Zvonček iz KUD Markovski zvon. Hvaležni za vse so se farani pri obeh mašah dobremu Bogu zahvalili, da jih tako obilno blagoslavlja. Po končani maši so za dogajanje pred cerkvijo poskrbeli Pihalna godba Markovci in plesalci ter kopjaši iz FD Markovci, manjkalo ni niti stojnic in seveda lecta ter medenjakov. Na župnijskem dvorišču smo ob odlični zakuski prisluhnili še Harmonikarskemu orkestru Modras.
V spomin na medvojne dogodke pred 80 leti je bila konec aprila na vrhu 888 m visokega hriba sv. Petra, kjer je nekdaj stala mogočna cerkev, na pobudo Zavoda Žužemberk in drugih društev spominska slovesnost z mašo. Cerkev, ki je bila pred vojno v župniji Žužemberk tretja po velikosti, je bila uničena 23. aprila 1945 ob streljanju vlasovskih čet s topovi, ki so povzročili močno eksplozijo in uničenje cerkve. Pred križem, ki so ga postavili verniki v osemdesetih letih, je mašo daroval župnik Franc Vidmar. Številne zbrane pa so pozdravili Lilijana Hrovat, direktorica zavoda Tjaša Primc in župan Jože Papež. Slovesnost je obogatil tudi mešani pevski zbor iz dveh župnij pod vodstvom Tjaše Primc.
Praznovanje zavetnika župnije svetega Jurija v Prekmurju so začeli s tridnevnico. Prvi dan, 23. aprila, je bil namenjen vero-
učencem in njihovim staršem. Drugi dan so se zbrali župnijski sodelavci, tretji dan pa je bil namenjen bolnim in ostarelim, ki so prejeli zakrament spovedi, sv. obhajila in bolniškega maziljenja. Zunanja slovesnost je bila na belo nedeljo, 27. aprila, ko je iz Metlike na Goričko prišel župnik župnij Metlika, Suhor in Radovica Primož Bertalanič. Ob somaševanju domačega župnika Aljaža Baša je daroval dve maši, med katerima je osvetlil lik rimskega vojaka, mučenca in svetnika sv. Jurija. Pri maši ob 10. uri so imeli posebno čast letošnji zakonski jubilanti iz župnije, ki so obnovili zakonske obljube, župnik Primož pa je pred oltarjem posamično čestital parom in jim zaželel še veliko zdravih in blagoslovljenih let na skupni poti.
Ob praznovanju obletnice poroke sta se zakonca Ignac in Marija Fifonja skupaj s svojimi najdražjimi pred kratkim v turniški župnijski cerkvi udeležila maše, ki jo je daroval župnik Marko Magdič. Ignac, rojen leta 1936, je bil kmetovalec. V občini Lendava je bil odbornik. Na sodišču v Lendavi je bil sodnik porotnik, v župniji Turnišče pa je bil več mandatov član župnijskega sveta. Deloval je tudi kot prostovoljec in podporni član gasilskega društva Brezovica. Marija, rojena Cigan leta 1940 v vasi Gomilica, se je na možev dom v Brezovico primožila in pomagala kmetovati. Rodila je hčerko Terezijo. Danes sta zakonca Fifonja ponosna na vnuka Denisa in vnukinjo Anito ter pravnukinjo Laro.
V torek, 22. aprila, je bila v Dijaškem domu Antona Martina Slomška svečana podelitev priznanj mednarodnega certificiranega programa MEPI – priznanj za vztrajnost, pogum in osebno rast. Priznanje je prejelo 14 dijakov na bronasti, srebrni in zlati stopnji. Rektor dr. Ivan Štuhec je v svojem nagovoru izrazil ponos nad tem, da MEPI živi in uspeva tudi v njihovem okolju. Z velikim občutkom za pomen programa MEPI je govoril tudi direktor zavoda dr. Andrej Flogie. Posebno noto je večeru dodal nekdanji dijak doma, danes uspešen akrobat in umetnik Tim Nuč. Vrhunec prireditve je bil nagovor prejemnice zlatega priznanja Barbare Tement, ki je s svojo iskrenostjo in predanostjo navdihnila vse navzoče. Njena zgodba je živi dokaz, da se trud, disciplina in srčnost obrestujejo.
Pred kratkim je bil v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Javorje in Krajevne skupnosti Javorje blagoslov traktorjev. Lastniki so pripeljali kar 63 traktorjev različnih velikosti, moči in znamk. Kar nekaj traktorjev so krasile slovenske zastave. Tudi otroci so pripeljali svoje. Župnik Ciril Istenič je v nagovoru poudaril pomembnost blagoslova traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. Vsem je zaželel varnost pri delu na polju, v gozdu, na travniku in na cesti.
Ustanova Petra Pavla Glavarja (UPPG) s sedežem v Komendi je četrti obisk sosednjim občanom namenila Mengšanom. Člani, prijatelji in podporniki so se na okrog devet kilometrov dolgo pot podali 5. aprila zjutraj iz Suhadol, na izhodiščno točko so se vrnili po 13. uri. V Mengšu so jih na sedežu Turističnega društva sprejele in pogostile članice s predsednico Zorko Požar. Pod vodstvom prof. Helene Škrlep so si nato ogledali več krajevnih znamenitosti: hišo, v kateri je živel, ko je hodil v mengeško osnovno šolo, poznejši general in pesnik Rudolf Maister (na fotografiji), rojstno hišo pesnice Zorane, doprsna kipa in plošči pisatelju Janezu Trdini in baročnemu slikarju Francu Jelovšku. V župnijski cerkvi nadangela Mihaela pa glavni oltar, freske, Plečnikovo krstilnico in obnovljene orgle, na katere jim je zaigral organist Uroš Urbanija. Povzpeli so se še do Mengeške koče na Gobavici.
Velikonočno dogajanje v župniji Dobrova se je letos začelo z obiskom mladih skavtov z Brezovice ob začetku postnega časa. Sledil je postni oratorijski dan, ki so ga pripravili mladi z Dobrove. Animatorji so z otroki izdelovali butarice, odraslim pa je bil namenjen duhovno bogat del popoldneva – predavanje eksorcista Janeza Kavčiča. V postnem času so verniki z Dobrove romali tudi na Kurešček in Polhograjsko kalvarijo, kjer so molili križev pot. Na veliko soboto je zaživel lep običaj – prinašanje blagoslovljenega ognja po hišah. Velikonočno procesijo so obogatila bandera vseh štirih podružničnih cerkva, župljani pa so se tradicionalno razvrstili za banderom zavetnika svoje podružnice.
Slovenska pohištvena dediščina (2): Med predvsem uporabnim in predvsem razkošnim pohištvom
Golobova vlada je odločena junija letos sprejeti spremembe zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki bi uzakonil, da je oče nepotreben za otroka. To je nadaljevanje vsiljevanja radikalne LGBTQIA+ ideologije v družbo, šole, vrtce, medije, zakonodajo in zdravstvo. Leta 2001 smo na referendumu z več kot 72 % zavrnili takšen zakon. Zakaj nasprotujemo temu Golobovemu zakonu? Ker je dober oče ključen za otrokov telesni in duševni razvoj. Država nima pravice odvzeti otroku očeta! Moški in ženske morajo sodelovati, ne pa se izključevati iz družine. Predlog Golobovega zakona manipulira z ženskami. Dekleta bodo od vrtca in šol naprej učili, da so moški nepotrebni. Dekleta bodo indoktrinirali, da lahko otroka dobijo prek klinike (samske, lezbijke ali s partnerjem) in pri tem celo izberejo otrokove lastnosti (spol, barva las, oči). To je napad na očete, otroke in vrednoto družine, ki temelji na ljubezni med mamo in očetom. Ne moremo in ne smemo biti tiho....
V četrtek, 15. maja, je bilo v Stični v Muzeju krščanstva na Slovenskem v okviru obeleževanja 110. obletnice začetka soške fronte in predstavitve humanitarne dejavnosti malteškega viteškega reda odprtje gostujoče razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«.
10. obletnica vrtca Dobrega pastirja.
Mednarodna pravna konferenca v Mariboru.
Družina in Življenje je srebrni jubilej praznovala na Brezjah.
V uršulinski cerkvi v Ljubljani smo na majskem koncertu Sakralnega abonmaja v izvedbi organistke Polone Gantar, mezzosopranistke Anje Zemljarič in orgličarja Mira Božiča v okviru programa z naslovom Rože za Marijo prisluhnili glasbi slovenskega skladatelja in duhovnika Stanka Premrla in njegovih sodobnikov, s koncertom so se poklonili tudi spominu na 60. obletnico Premrlove smrti.
Med 15. in 23. majem je Slovenijo obiskal brat András, prvič po Evropskem srečanju mladih v Ljubljani. Ritem so obisku narekovale molitve s taizéjskimi spevi, ki so bile v Mariboru, Mengšu in Ljubljani. Brat András je obiskal tudi Škofjo Loko in samostan Pleterje ter bil gost Katoliške mladine in salezijancev na Rakovniku. Z mladimi je razmišljal, kako v Cerkvi ustvarjati prostor srečevanja raznolikih ljudi.
Osrednja slovesnost v letu drinskih mučenk v Žužemberku.
Deset let Laudato si': refleksija in perspektive.
Na SAZU je bil dvodnevni mednarodni simpozij Moč čustev.
V medijih zadnje čase krožijo razni članki o nespodbudni demografiji po Evropi, tej temi pa je bila posvečena tudi prejšnja številka Slovenskega časa. Kot Slovencu mi demografija pogosto povzroči določene stiske, saj se mi zdi, da je to vprašanje enostavno preveliko za slehernika.