Vir: Družina
sreda, 18. marec
Družine družinske kateheze v Preski so se konec tedna od 13. do 15. marca umaknile iz vsakdanjega hitenja na duhovno obnovo v frančiškanski samostan v Nazarjah. Starši so se z župnikom Juretom Koželjem ustavili ob prvem znamenju v Kani Galilejski, še posebej ob Marijini drži, otroci pa so po triadah odkrivali življenje in evangeljski pogum sv. Frančiška Asiškega, pa tudi aktualnost njegovega življenja v današnjem času. Ob Frančišku pa smo spoznavali tudi sv. Klaro Asiško, odkrivali pomen molitve v vsem, kar delamo in živimo, skupaj s starši pa ta spoznanja utrjevali v skupni molitvi. Duhovna obnova je bila tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje, prepleteno z ustvarjanjem, ki je z veseljem polnilo tudi naše prazne vrče. Jana Podjavoršek
Plenum Škofijske karitas Murska Sobota v Veržeju
Družba Marijinih sester čudodelne svetinje obhaja 100-letnico samostojnosti
Začetek škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Završnika
Slovenije in Slovencev brez Cerkve ne bi bilo več. Ne zaradi naše vernosti, ampak zato, ker se je v njej stoletja ohranjal in brusil, prilagajal potrebam in času naš slovenski jezik. Ljubezen in njegova vsakdanja raba, ki se je pogosto izražala tudi v pesmi, sta bili način izražanja narodne zavesti. Jezik je bil narod in narod je bil jezik. Težke čase smo preživeli. Nihče nam ni pomagal, nas varoval. Nikomur nismo nič dolžni. Najmanj pa stari in Titovi Jugoslaviji, ko sta nam hoteli v imenu slovanstva dolgoročno vzeti ime Slovenec in jezik. Zato je bila osamosvojitev 1991. leta največja zmaga slovenstva v zgodovini. Uspela je, ker smo imeli prave ljudi na pravem mestu, ker smo jo neločljivo povezali z demokracijo – pravico, da smo različni in različno mislimo. In se medsebojno prav zaradi te pravice spoštujemo. Živeti varno in dostojno skupno življenje in znotraj tega ohranjati svojo osebnost, misliti odgovorno z lastno glavo je bistvo demokracije.
Golobove vlade nikoli ne bi smelo bi...
Lojze Peterle, ena ključnih osebnosti demokratizacije in osamosvojitve
Ob letošnjem dnevu Civilne zaščite so v petek, 6. marca, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju podelili 27 priznanj in nagrad za prispevek k zaščiti, reševanju in pomoči ob nesrečah v celjski regiji. Med prejemniki je bil tudi teolog in generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat, ki je prejel srebrni znak Civilne zaščite.
Kot pravi sam, bi bil veliko srečnejši, če bi priznanje prejela celotna Škofijska karitas Celje, saj za njim stoji več kot tisoč prostovoljcev. »Strinjal sem se predvsem zato, ker je to priznanje pravzaprav priznanje za delo, ki ga je Karitas na območju celjske škofije opravila ob poplavah leta 2023,« je povedal za spletno Družino.
Kot je pojasnil, priznanje sicer ni vezano samo na zadnje poplave, temveč na približno 20 let dela na področju naravnih nesreč v Sloveniji. »Škofijska karitas Celje je bila ustanovljena februarja 2007, prvi izziv pa so bile že poplave jeseni istega leta. Takrat so bile to najhujše poplave Savinje do tistega časa, ki so terjal...
Včasih kak filmski kritik potoži, da je v Hollywoodu preveč nadaljevanj. Ena zgodba rodi drugo: četrti del, peti del, nova epizoda. Ljudje hočemo vedeti odgovor na vprašanje: »Kaj se je zgodilo potem?« Ko se zgodba konča, želimo videti nadaljevanje. Za Lazarjevo zgodbo bi si želel, da bi imela nadaljevanje. Jezus stoji pred grobom, zajoka in zakliče: »Lazar, pridi ven!« Mrtvi pride v svetlobo. A v meni ostane radovednost: kaj potem? Kako je Lazar živel naprej?
Evangelij o tem molči. Ne obstaja »Lazar 2«. Tega ne jemljimo kot nekaj slabega, ker nas evangelist noče ustaviti pri Lazarju, temveč nas želi pripeljati do tega, da svoj pogled ustavimo pri Jezusu. Lazarjevo obujenje ni vstajenje v slavi, ampak vrnitev v staro življenje, ki se bo nekoč spet končalo. Jezusovo vstajenje pa bo drugačno: ne vrnitev v staro življenje, temveč preobrazba; ne nadaljevanje starega, temveč začetek novega stvarjenja. Znamenje ni dano, da bi nas očaralo, temveč da bi razodelo, kdo je On.
Živeti kot obujen...
Evangelij nam pove, da se v stiku s Kristusom odprejo oči, tako da verske oblasti vztrajno sprašujejo ozdravljenega sleporojenega: »Kako so se ti torej odprle oči?« (Jn 9,10); in še: »Kako ti je odprl oči?« (Jn 9,26). Tudi mi, ki nas je ozdravila Kristusova ljubezen, smo poklicani živeti krščanstvo »odprtih oči«. Vera ni slepo dejanje, ni odpoved razumu, umestitev v neko versko prepričanost, zaradi katere odvrnemo pogled od sveta. Nasprotno, vera nam pomaga gledati na svet pod »Jezusovim vidikom, z njegovimi očmi. Gre za udeleženost pri njegovem načinu gledanja.« (Okrožnica Lumen fidei, 18) Zato nas prosi, naj »odpremo oči«, kot je storil On, zlasti za trpljenje drugih in za rane sveta. Danes je zlasti spričo tolikih vprašanj človekovega srca in dramatičnih razmer zaradi krivic, nasilja in trpljenja, ki zaznamujejo današnji čas, še posebej potrebna prebujena, pozorna in preroška vera, ki nam odpira oči za temo sveta in vanj prinaša luč evangelija z zavzemanjem za mir, pravičnost in sol...
Ozdravitev male Karmen
Režija: Phil Cunningham
Scenarij: Brent Dawes
V kinih po Sloveniji na ogled od 19. marca dalje.
Studio Angel, ki slovi po filmih z versko vsebino in je v prvih sezonah sodeloval tudi pri snemanju serije Izvoljeni (The Chosen), nam je lansko veliko noč ponudil animirani film Kralj vseh kraljev, o Jezusovem javnem delovanju, smrti in vstajenju. Za letošnjo veliko noč pa nam postreže z animiranim filmom, ki prikazuje zgodbo Davida, preprostega pastirja, ki je postal kralj Izraelcev.
Liki v animiranem filmu temeljijo na kratki animirani seriji Mladi David (Young David), ki jo je v petih delih studio na svoji spletni strani dal na ogled že med jesenjo 2023 in pomladjo 2024.
Na začetku filma morda zato zgodba ne steče najbolj gladko – za tiste, ki so si serijo ogledali in že poznajo Davidove starše, vse njegove brate, njegovo sestro ter tudi vse njihove lastnosti, bo uvodnega predstavljanja preveč. Za večino gledalcev, ki si serije niso ogledali, pa bo morda vse teklo nekoliko prehitro....
Andraž Gombač, novinar, urednik, kulturnik
Pred kratkim sem se poročila in imela v šestem tednu nosečnosti spontani splav. Ali je duša mojega nerojenega otroka v nebesih? (Sofija)
Lahko smo prepričani, da Bog želi rešenje vseh svojih otrok, zato je Kristus trpel, umrl, premagal smrt, vstal od mrtvih in je njegovo odrešenje univerzalno. Volja Očeta je namreč, da se ne pogubi nobeden od njegovih otrok (prim. Mt 18,14), in prav ta Božja volja odpira prostor za upanje, da Bog ne izključi iz odrešenja tistih, ki zaradi okoliščin (npr. spontani splav, smrt otroka pred krstom) niso mogli prejeti zakramenta svetega krsta, ki edini izmije izvirni greh. Dejstvo, da Božja milost lahko deluje tudi izven zakramentov, nas spodbuja k misli, da lahko tudi splavljeni otroci dosežejo večno blaženost. Sveti Duh namreč na način, ki je znan Bogu, vsem ljudem podarja možnost, da se pridružijo Kristusovi velikonočni skrivnosti. Zato obstajajo utemeljeni razlogi za upanje, da Bog reši tudi nerojene otroke, ki umrejo brez krsta, in jih sprejme v večno...
6 rdečih zastavic za vajin odnos
Za znanko me resno skrbi, ker je zelo odgovorna, skrbna in navajena, da vse izpelje do konca. Doma in v službi je veliko stvari odvisnih prav od nje, zato si skoraj ne dovoli počitka ali oddiha. Pritisk se iz dneva v dan veča, bližnji je ne slišijo, čeprav že dlje opozarja, da tako ne bo več zmogla. Kaj lahko človek stori, ko je skoraj tik pred telesnim ali psihičnim zlomom, izhoda pa ne vidi?
Zdenka
Pogosto lahko slišimo, da je dandanes tradicionalna družina kot osnovna celica družbe ogrožena. Da se spreminja njena definicija. Pa se res tako zelo spreminja? Družina je še vedno okolje, kjer otrok vsrka vase svoje prve predstave o svetu in lastni vrednosti. V družini se uči prvih (in najpomembnejših) odnosov ter posnema in prevzema vrednote, na podlagi katerih bo gradil in soustvarjal prihodnjo družbo. Zato mislim, da se ne spreminja definicija družine, vsaj v svojem bistvu ne. Spreminjajo pa se morda vrednote in odnosi, ki jih družine živijo in predajajo naprej.
Lahko bi rekli, da je za to »kriv« hiter tempo življenja. Ali pa pomanjkanje časa. Ali pa družba, v kateri živimo. Ampak ta družba, to smo vsi mi. Tempo narekujemo vsi skupaj. Mi smo tisti, ki odločamo, ali se bomo skupaj s svojimi otroki vkrcali na ta na videz neustavljiv vlak in dovolili, da nas vozi okoli.
Kakšne so torej vrednote, ki jih želimo prenesti na svoje potomstvo? Kakšne odnose želimo, da naši otroci živijo,...
Andreja Poljanec - osebno
Hči, žena, mama in babica
Prisluhnite novi epizodi oddaje Reflektor
+ logo
+ qr koda
»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«
Mladi očka Jernej pravi, da je dobro postati oče mlad, ko si še bolj prožen in prilagodljiv
Slikanica ukrajinske ilustratorke Oksane Bula. Izdala založba Miš.