Vir: Družina
sreda, 28. januar
Papež Leon XIV. je med današnjo splošno avdienco v katehezi spregovoril o tesni prepletenosti ter združenosti Svetega pisma in cerkvenega izročila, ob koncu pa je spomnil na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obhajali včeraj.
S kakšnimi izzivi se srečujejo katehistinje mariborske nadškofije?
Izziv kateheze: od kljukice na seznamu dejavnosti do življenja iz vere
Slikanica, ki spregovori o uporabi telefonov. Ustvarila Ilan Brenman in Rocio Bonilla. Celjska Mohorjeva družba.
»Zloraba nosečnosti kot poslovne storitve izniči dostojanstvo obeh: otroka, ki postane produkt, in matere, ki jo z izkoriščanjem prokreacijske funkcije prikrajša za materinski odnos in ljubezen ... Zato je nadomestno materinstvo oblika kolonializma, kjer so interesi odraslih postavljeni nad interesi otrok,« je 13. januarja na konferenci proti trgovini z ženskami z nadomestnim materinstvom dejal nadškof Gallagher, vatikanski »zunanji minister«. Italija, organizatorka konference, je prepovedala to prakso in želi doseči mednarodno prepoved na ravni OZN.
V dokumentarni nadaljevanki Netflixa o znanem italijanskem fotoreporterju »Fabrizio Corona: jaz sem novica« je njegova nekdanja žena, hrvaška manekenka Nina Morić, odkrito spregovorila o travmi, ki jo preživlja zaradi splava dvojčkov, ki sta ju spočela. »Da, on me je nagovarjal, ampak jaz sem ga poslušala. Želela sem, da me ustavi, pa me ni, jaz pa sem zavestno šla v to,« je izjavila v filmu. Njen bivši je kljub nameri splava dvojčkoma dal celo imeni, kar je še povečalo njeno travmo. Sebe ne opravičuje in splav javno obžaluje.
Več kot 10.000 ljudi je 18. januarja na pariškem Trgu Vauban opozarjalo na zlo splava, ki je tam od leta 2024 ustavna pravica, in še bolj na zlo pomoči pri samomoru, »licence za usmrčevanje«, kot so jo imenovali, ki so jo zagovorniki kulture smrti marca lani legalizirali, kar nameravajo storiti tudi z evtanazijo, ki »trpljenja ne odpravi, le ubije pacienta«. »Trpljenje lajšamo, življenje varujemo«; »Zdraviti, ne zavreči«; »Dostojanstvo, ne smrt!«; »Evtanazija je zapustitev!« so sporočali transparenti. Pričevalci so opozorili na trajne hude posledice splava, o katerih oblasti in mediji, ki nedemokratično cenzurirajo ta stališča, molčijo. »Življenje je nedotakljivo, ker je dar od Boga,« je spregovoril škof Dominique Rey.
3. februarja goduje sv. Blaž, h kateremu se posebej zatekamo po pomoč zoper bolezni grla. Velja tudi za priprošnjika za dobro spoved in zoper besede, ki ranijo. Povabljeni smo, da se udeležimo blaževega žegna, ko duhovnik verniku na vrat položi prekrižani sveči in moli za priprošnjo zoper bolezni v grlu in vsako drugo zlo. Otroci bodo še posebej veseli blagoslova bombonov.
Neznansko sem se razveselila, ko mi je mama veroučenca napisala SMS: »Hvala, da tako lepo delate z otroki. Naš zelo rad hodi.«
Dobila pa sem tudi že sporočila v smislu, kaj se grem. Da pričakujem preveč. Da njihov otrok že ne bo molil vsak dan. Da so sicer verni, ampak k maši pa res ne bodo hodili ...
Kot katehistinja pričakujem, da starši razumejo, da bom njihove otroke vzgajala. Goreče! Da jim bom povedala, da jih ima Bog neznansko rad. Da ga zanima vse o njih. Da je vesel vsakič, ko se pogovarjajo z njim.
Najraje bi staršem v bistvu rekla kar, naj ne bodo presenečeni, če bom njihove šestletnike v letu, ko so mi zaupani, vzgojila v navdušene vernike, saj je to vsekakor moj cilj. In če imajo s tem kakšen problem, naj ne hodijo.
Vendar smo kateheti žal pogosto preveč preplašeni. In tako pač po najboljših močeh krmarimo med tistimi, ki bi radi samo odkljukali zakramente (»naredili birmo«, kot rečejo), ter tistimi, ki jim ena šolska ura verouka na teden ni dovolj in kar nočejo d...
V Galeriji Družina je do 7. marca na ogled prodajna razstava del 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki je avgusta lani na Sinjem vrhu potekala pod geslom Vrata upanja.
Zaslužni graško-sekavski škof Egon Kapellari je sredi januarja v kapeli bogoslovnega semenišča v Gradcu obhajal zahvalno mašo za 90 let življenja.
Gospod, zahvaljujemo se ti
za dar posvečenega življenja,
za vse brate in sestre,
ki ti sledijo z nedeljenim srcem
in pričujejo o tvoji neskončni ljubezni.
Prosimo te,
ohrani jih v zvestobi,
potolaži v preizkušnjah
in okrepi v upanju.
Veš, kako zelo je njihovo
pričevanje pomembno
za oznanjevanje evangelija.
Daj naši Cerkvi
nove poklice v posvečeno življenje.
Tistim, ki jih kličeš,
pa daj velikodušno in pogumno srce.
Zanima me, zakaj je v nekaterih cerkvah v Sloveniji potrebna vstopnina? Sakralni prostori so vendar v krščanstvu in vseh drugih svetovnih religijah namenjeni predvsem molitvi in bogoslužnim obredom. Se z obveznim denarnim prispevkom cerkve počasi spreminjajo v muzeje? Ali seznanjajo vodiči obiskovalce tudi s krščansko duhovnostjo in teologijo, ki jo izražajo umetnine? Ali je Slovenska škofovska konferenca izdala župnikom in rektorjem cerkva kakšna navodila? S hvaležnimi pozdravi Slavko
Na pametnem telefonu se skušam dokopati do neke zdrav-stvene storitve, seveda moram najprej pogoltniti vse »piškotke«, nato me takoj čaka nadležno odganjanje promocijskih vsebin, ki bi rade prestregle mojo pozornost. Migota mi pred očmi, in ko že mislim, da sem se prikopala do pravega ponudnika, prejmem obvestilo o potrebni posodobitvi telefona. »Nujno zlo, kradljivci časa,« si prigovarjam.
A ne gre le zato, naša pozornost je postala tržno blago, predmet nakupa. S to temo se intenzivno ukvarja nekdanji Googlov strateg James Williams v knjigi Stand out of my light. Naslov knjige je navdihnil antični dogodek, srečanje med Aleksandrom Velikim in muhastim filozofom Diogenom. Ker se filozof ni prišel poklonit mlademu zmagovalcu ob vrnitvi v Korint, se je ta odpravil k njemu. Našel ga je ležati na soncu pred njegovim bivališčem, slavnim sodom, in ga vprašal, katero željo mu lahko izpolni. »Stopite izpred sonca,« mu je odgovoril.
»To sonce je luč naše pozornosti,« pravi James Williams. Njeg...
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, lahko počastimo z obiskom razstave in koncerta, z branjem knjige ali z izletom po pohodni poti, ki je posvečena kateremu od naših kulturnikov. Letos je še posebej zanimiva Kettejeva pot med Ilirsko Bistrico in Premom. V ponedeljek, 19. januarja, je namreč minilo 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, pesnika moderne.
Dragotin Kette se je rodil na Premu v Brkinih, kjer je njegov oče Filip med letoma 1871 in 1878 služboval kot učitelj. Pri štirih letih mu je smrt vzela mamo, pri petnajstih še očeta. Šolal se je v Ljubljani in Novem mestu. Po maturi je moral k vojakom, kjer je zbolel za jetiko. Umrl je 26. aprila 1899 v ljubljanski Cukrarni, star komaj 23 let. Pesmi je objavljal v časopisih in revijah, v knjižni obliki so izšle šele po njegovi smrti.
Ilirska Bistrica (4.315 prebivalcev) ima dve osnovni šoli. Tista v središču mesta, ki jo ta čas prenavljajo, se imenuje po Dragotinu Ketteju. Pred njo stojita pesnikov doprsni kip ter tabla z zemljevid...
Narastek iz prosene kaše z medom
1 l mleka
sol
5 dag masla
20 dag prosene kaše
3 jajca
5 dag sladkorja
vanilja
Nadev
¼ kg jabolk
2 dag sladkorja
limonina lupinica
cimet
In še
žlica drobtin
maščoba za model
2 žlici medu
Vrelo mleko osoli, dodaj maslo ter zakuhaj kašo. Na šibkem ognju kuhaj 25 minut, nato jo ohladi. Olupljena jabolka tanko nalistaj in jih napol poduši s sladkorjem in dišavama. Med čvrst sneg beljakov vtepi sladkor, rumenjake, vaniljo in zamešaj med kašo. Model namaži z maščobo, potresi z drobtinami ter nadevaj s polovico kaše. Pokrij z jabolki in dodaj preostalo kašo. Peci pri 180 °C 35 minut. Pečeno prelij s tekočim medom.
Zima ni prijazen čas za žuželke. Zelo so odvisne od zunanjih temperatur, zato jim pomanjkanje toplote bolj ali manj popolnoma onemogoča nemoten potek življenja, poleg tega v naravi ta čas tudi ni razpoložljive hrane. Pa tudi, če bi bila hrana na voljo, je zaradi pičlih temperatur ne bi mogle prebavljati, ker je za proces presnove potrebna tudi toplota, ki pa je same ne zmorejo proizvesti.
Med žuželkami so medonosne čebele edinstvene, saj s presnavljanjem medu iz poleti nabranih zalog ustvarjajo toploto, ki jo znajo spretno omejiti izključno v notranjosti zimske gruče, v kateri prezimujejo. Da ostrih pogojev, katerim je izpostavljen zunanji sloj gruče, niso deležne vedno samo ene in iste čebele, se stalno izmenjujejo. To prej ali slej doleti prav vsako članico skupnosti. Demokracija v pravem pomenu besede, ki je človeški rod zagotovo nikoli ne bi bil sposoben izpeljati, saj bi se vedno našel zmuzne, ki bi se izognil delu ...
Zaradi navedenih pogojev torej večina žuželk prebije zi...
Pozimi se vrt kaže v vsej svoji goloti, brez olepšav sezonskega cvetja in trajnic. Razmislimo, ali nam je všeč v sedanji podobi ali bomo kaj spremenili, dodali, je že čas za prenovo? Poskrbimo, da imamo v vrtu dovolj različnih rastlin, ki bodo povečale biotsko raznolikost in dajale zavetje ter hrano organizmom. Opažam skromnost rabe različnih tipov rastlin, posebej pri novih vrtovih. Tu in tam je v trato posajeno drevo ali grmovnica, okrog parcele je nameščena ograja (posebej grobe so tiste iz gabionov – v mreže skladiščenih kamnov), manjka pa bogastvo in raznolikost drugih rastlin. Velika tlakovana dvorišča ne bodo pripomogla k boljšemu počutju, h kakovostnejšemu zraku in zniževanju temperatur, kar lahko dosežemo z drevesi in rastlinami. Vsako leto vedno bolj čutimo posledice čezmernega segrevanja ozračja, to ni več nekaj oddaljenega. Čisto konkretno se kažejo v močnih, nepredvidenih nalivih, velikih nihanjih temperature, močnih vetrovih itd. Vse to tudi močno vpliva na rastline in d...
Močnikova juha z grahom
Moko daj v skledo in vanjo ubij jajce. Razmešaj ga po vsej moki, nato testo z rokami oblikuj v droben močnik. Polovico močnika zakuhaj v juho, drugo polovico rumeno prepraži na maslu. Grah skuhaj in odcedi. Zarumenjeni močnik in grah dodaj juhi in naj vre še 10 minut. Dodaj peteršilj in postrezi.
Veroučenci naše fare so se prvič pridružili trikraljevski akciji, ki jo vodi Misijonsko središče Slovenije. Trije kralji so kot koledniki obiskali domove in voščili srečo in blagoslov v novem letu: »Naj blago-sloví vas vse Gospod, naj bo srečna vaša pot, naj vas mir in pa veselje skozi novo leto pelje.« Svetokriški koledniki Meta, Jerca, Neža in Lovro so zbirali sredstva za potrebe misijonov po svetu, kjer delujejo slovenski misijonarji. Irena Razingar