Vir: Družina
četrtek, 29. oktober
Evropski film Fjord, ki z obravnavanjem vzgoje pobira nagrade, je razburkal občinstvo
Ansambel Fekonja iz Prlekije
Ko govorimo o prihodnosti Evrope, pogosto pozabljamo na temelj vsega – demografijo. Razpravljamo o konkurenčnosti, gospodarski rasti in varnosti, vendar brez ljudi ni ne gospodarstva ne dolgoročne blaginje. Demografija ni zgolj statistično vprašanje, temveč eden ključnih preizkusov prihodnosti Evropske unije.
Prihodnosti si nikoli ni predstavljala v samostanu, a tam je našla svoje mesto
Pozdravljeni. Zanima me vaše mnenje o živilskih dodatkih, po domače aditivih. Zdi se mi, da skoraj ni več izdelka brez barvil ali stabilizatorjev. Kaj si mislite o karagenanu, guar gumiju in podobnih dodatkih? Še posebej me skrbijo umetna barvila, sploh v času, ki prihaja. Ali je moja skrb odveč?
Mojca iz Gorenjske
Pisateljica in ravnateljica vrtca Nina Mav Hrovat o bogastvu pravljic in drugih darovih za otroke
Menda se že na tem svetu sami odločimo, ali bomo šli v nebesa, vice ali pekel. Prav res!
Menda je to povedala Marija enemu od svojih vidcev oziroma slušateljev oziroma prejemnikov sporočil, ali kako se že temu reče, pri enem od svojih prikazovanj. Ki jih je bilo kar nekaj skozi zgodovino odrešenja, nekaj pa jih je še v teku.
In čeprav te moje besede zvenijo, kot da se hočem norčevati, nikakor ni tako. Ne bom pa vam povedal, komu, kdaj in kje naj bi Marija to povedala, čeprav mi je bil tudi ta podatek posredovan. Da ne bom koga po nepotrebnem odbil, vznemirjal ali zavajal. Ljudje smo namreč dostikrat čudni in mnoge ne moti resnica, jih pa zmoti, če to resnico izvejo iz napačnih ust. Ali pa se za resnico ne zmenijo, čeprav je prišla iz ust Božje Matere, ker ne zaupajo ali celo ne verjamejo vidcu, slušatelju oziroma prejemniku.
Razumem. Tudi sam sem rad previden. In izbirčen. In zoprn. Ne nujno v tem vrstnem redu.
A kar je res, je res. In meni tale stavek zveni povsem resnično: Že na...
O iskrenem soočanju z izgubo, sprejemanju žalosti ter dragocenih spoznanjih o življenju
Mladi vdovec Anže Marinko o žalovanju, sprejemanju in zaupanju v Božji načrt.
Izbor čudežev, ki ga je pripravila arhivarka karmela v Lisieuxu Camille Burette. Založba Emanuel, 2026.
Katoliški škofje v štirih ameriških zveznih državah pozivajo k molitvi in postu pred referendumom 3. novembra, na katerem bodo volivci odločali o zakonodaji glede splava. V Nevadi, Virginiji in Idahu bodo glasovali o predlogu za uveljavitev pravice do splava, medtem ko bodo v Misuriju imeli referendum v podporo življenju – volivci bodo namreč glasovali o vprašanju, ali se strinjajo z odpravo ustavne pravice do splava. Škofije vernike spodbujajo, naj se pred glasovanjem seznanijo z vsebino referendumskih predlogov in odgovorno sodelujejo pri odločanju. V župnijah delijo molitvene kartice in informativna gradiva, ponekod organizirajo tudi postne pobude. Škofje poudarjajo pomen varovanja človeškega življenja od spočetja dalje.
Oče devetih otrok Tomaž Ščuka je svoj 48. rojstni dan zaznamoval s posebnim dosežkom – prvič je pretekel maraton. Za 42 kilometrov je potreboval 4 ure in 47 minut. Kot je povedal za spletno Družino, brez Boga ne bi šlo, poleg molitve pa mu je zagon dala tudi podpora žene. Z zgledom želi otrokom pokazati, da se je vredno potruditi in vztrajati tudi, ko ni lahko. Tek je sicer povezal vso družino: Ljubljanskega maratona se je na različnih razdaljah udeležilo kar osem članov njegove družine, ki so skupaj pretekli 120 kilometrov.
Novo poročilo ameriškega Inštituta za družinske študije ugotavlja, da so ameriški katoliški pari, ki redno obiskujejo bogoslužne obrede, praviloma srečnejši v zakonu. Kar 79 odstotkov katoličanov, ki hodijo k maši, svoj zakon opisuje kot zelo srečen, v primerjavi s 66 odstotki nereligioznih zakoncev. Raziskava kaže tudi na večje zadovoljstvo s spolnim življenjem med vernimi pari. Avtorji poudarjajo pomen vere, zakonske zvestobe in odprtosti za življenje. Opozarjajo pa tudi na izzive: med starši, ki imajo tri otroke ali več, se zadovoljstvo zmanjšuje. Kot razlog omenjajo tudi pomanjkanje podpore od župnijskih skupnosti. To odpira vprašanje, kako lahko župnijske skupnosti bolje podprejo družine pri vsakdanjih obremenitvah in vzgoji otrok.
Ob 20-letnici programa Pota na povabilo Katoliške mladine v Slovenijo prihaja misijonar Peter Opeka. Osrednji dogodek bo dobrodelna nogometna tekma z nekdanjimi reprezentanti v nedeljo, 22. novembra, v Hali Tivoli v Ljubljani. V soboto, 28. novembra, pa bo na Brezjah ponovitev njegove zlate maše. V sklopu obiska pripravljajo tudi dobrodelno dražbo.
Žalostna, a ena najlepših in brezčasnih pravljic, ki pripoveduje o smrti, je Andersenova klasika iz leta 1845 Deklica z vžigalicami. Zgodba vsakič znova presune, kako premražena in prestrašena deklica v utrinkih izgorevanja vžigalice hrepeni po bližini, toplini in ljubezni. Konec je tragičen, a prepleten z upanjem in vero v poslednje življenje – po smrti deklico v naročje sprejme njena ljubeča babica.
O smrti ne govorimo radi, sploh z otroki ne. Pogosto jih nehote želimo obvarovati pred neprijetnimi občutji in (čustveno) bolečino – tudi z izključevanjem s pogrebov ali ritualov žalovanja. O tem je v Salezijanskem vestniku pisal Gašper Otrin in opozoril, da jih s tem ne le prikrajšamo za pomembno življenjsko izkušnjo, ampak jim to lahko postane tabu tema, kar povečuje njihovo stisko ob prihodnjih izgubah. Ko so soočeni s smrtjo, potrebujejo starosti primerno, a vedno jasno in resnično razlago dogodka. Pomembno vlogo ima skupno obujanje spominov na pokojnega s pogovorom, fotografijami in...
Upravni odbor Fundacije Brumen je nagrado za življenjsko delo letos namenil slikarju in grafičnemu oblikovalcu Lucijanu Bratušu, ki je s svojim delovanjem pomembno zaznamoval slovenski oblikovalski prostor. Nagrado bo prejel na odprtju razstave 12. bienala slovenskega oblikovanja Brumen v sredo, 4. novembra, v Narodni galeriji.
Ob prihajajočem dnevu vseh svetih oziroma dnevu spomina na mrtve na Statističnem uradu RS (Surs) ugotavljajo, da je lani umrlo 21.223 prebivalcev Slovenije, največ med njimi pa 26. decembra. Povprečna starost pokojnih je znašala 79,3 leta, pri čemer so bile ženske ob smrti v povprečju skoraj osem let starejše.
Po včerajšnji tragični železniški nesreči v Španiji, ki je zahtevala najmanj 68 smrtnih žrtev, je Španska škofovska konferenca izrekla sožalje družinam žrtev in pozvala k molitvi, za žrtve tragedije in njihove svojce moli tudi papež Leon XIV. Številni izrazi sožalja prihajajo iz političnih krogov: sožalje sta izrazila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in premier Janez Janša.
Med darili, ki jih je ob ponedeljkovem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar izročila papežu Leonu XIV., sta bila tudi knjiga »Ave, Crux, alba« in poseben lesen križ. Knjiga je delo zlatarja, srebrokovača in restavratorja Christopha Steidla Porente, sicer tudi podpredsednika Slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda, in zgodovinarja dr. Pavla Carja. Lesen križ pa je prav tako izdelal Steidl Porenta, ki je ob tem dejal, da obožuje svoj poklic in »sem izredno hvaležen, da v življenju lahko opravljam delo, ki je hkrati tudi moje poslanstvo«.
V vrsti napadov na pravoslavno krščansko vas v Etiopiji je bilo v zadnjih dneh ubitih več kot šestdeset ljudi.