Vir: Družina
nedelja, 26. oktober
V črnuški župnijski cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja je bila leta 1955 blagoslovljena krstilnica, ki jo je kot eno svoji zadnjih del zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Zaradi vlage je z leti začela ta izjemna umetnina propadati.
»Na tem kraju so naši predniki že pred tisoč leti zgradili majhno romarsko cerkev in vse od takrat je to naše svetišče in naš dom. V tisočletni zgodovini se je v teh krajih zamenjalo veliko oblastnikov, mogočnežev in kar nekaj držav. Vsi so prišli, a tudi odšli. Edino stalnost in trdnost predstavljata naša vera in naše cerkveno občinstvo, s pomočjo katerih smo se ohranili, postali narod in država.«
Na 30. nedeljo med letom je papež Leon XIV. z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra pozdravil zbrano množico: »Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Današnji evangelij (prim. Lk 18,9–14) nam predstavlja dve osebi, farizeja in cestninarja, ki molita v templju.«
Po nasilni smrti 48-letnega družinskega očeta v središču Novega mesta se iz vrst lokalne in državne politike vrstijo ogorčeni odzivi, saj je varnostna slika širšega novomeškega okolja vse bolj tvegana. V Mestni občini Novo mesto, kjer že dlje časa opozarjajo na tovrstno problematiko, so ob zadnjem tragičnem incidentu zapisali, da »država kot edina pristojna za njeno reševanje kljub resnosti situacije ne ukrepa«. Pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar sta medtem ponudila odstop, premier Golob pa je njun odstop sprejel.
V javnosti močno odmeva dogodek, ki se je zgodil v noči iz petka na soboto. Po podatkih Policijske uprave Novo mesto naj bi osumljeni 21-letnik v središču mesta, v bližini stavb novomeške škofije, napadel družinskega očeta, ki je prišel po sina, medtem ko je bil ta na zabavi v enem od tamkajšnjih lokalov. Zaradi hudih poškodb glave je 48-letni oče žal pozneje izgubil življenje v bolnišnici. Novomeški škof Andrej Saje je ob tem obsodil nasilno dejanje in vsako obliko nasilja, »ki se v zadnjem času na širšem območju Dolenjske žal stopnjuje in ogroža mirno sožitje med ljudmi. Nasilje nikoli ne more biti pot reševanja težav ali izražanja nezadovoljstva«, je poudaril.
Kako se staroegipčanski ka, vinilna plošča, ki se vrti v neskončni zanki, in »analogni samostan« znajdejo v isti knjigi? V svoji drugi knjigi esejev KA (Cankarjeva založba) jih z rahločutno erudicijo, glasbeno občutljivostjo in kančkom mistične radovednosti poveže Kozma Ahačič.
V Zavezi, št. 137, je Marija Mojca Treven objavila pričevanje sester Frančiške Istenič in Amalije Vegelj, rojenih Kokelj iz Opal pri Žireh, o še eni družini, ki je hudo trpela pod partizanskim nasiljem med vojno, in komunističnem po vojni.
Zgodovinar dr. Željko Oset o zbirki »Izobraženci – nečlani« iz partijskega arhiva (2).
Vprašanje bralke Irene: "Zdi se mi, da sistem, ko je en župnik za eno župnijo sam v župnišču, ni več primeren času. Osamljeno življenje duhovnika v župnišču lahko tlakuje pot v nek nezdrav pobeg, odvisnost, izgorelost ... Ali ne bi bilo pametno, da bi škofje vsaj za mlajše določili skupnost vsaj dveh duhovnikov?"
sobota, 25. oktober
Na 30. nedeljo med letom, ki jo imenujemo tudi žegnanjska nedelja, bomo v evangeljskem odlomku prisluhnili Jezusovi priliki o farizeju in cestninarju. P. Primož Jakop v razlagi evangelija premišljuje o tem, kako je za ohranjanje vere potrebna tudi ponižnost. Najmlajše prek video posnetka tokrat nagovarja duhovnik Martin Zlobko.
Ob obletnici posvetitve cerkve sv. Urbana na Destrniku je mariborski nadškof Alojzij Cvikl blagoslovil obnovitvena dela v notranjosti cerkve in sicer nove klopi, nov tlak in oplesk. Vse to je sad skrbnih rok, truda ter ljubezni domačinov do domače cerkve.
V spomin na 27. oktober 1986, ko je Janez Pavel II. v Assisiju zbral predstavnike vseh večjih svetovnih verstev, da bi skupaj molili za mir v svetu, in sta s tem nadaljevala papeža Benedikt XVI. in Frančišek, so pri bratih kapucinih, Sv. Ceciliji v Celju Frančiškovi sinovi in hčere (manjši bratje, klarise, Frančiškove moške in ženske kongregacije, Frančiškov svetni red in drugi svetnikovi sledilci) pripravili osrednje, množično praznovanje Duha Assisija.
Župnija Komenda letos praznuje 100-letnico petih bronastih zvonov v zvoniku župnijske cerkve sv. Petra. In še šestega – največjega suhadolskega zvona, prav tako bronastega. Leta 1925 so jih ulile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, posvečeni so bili 9. septembra istega leta, poprej pa razstavljeni na ljubljanskem velesejmu; v zvonik župnijske cerkve sv. Petra so jih dvignili 10. septembra 1925.
Z dnevom suverenosti, ki je državni praznik, a ni dela prost dan, se Slovenci spominjamo 25. oktobra 1991 – dneva, ko je Slovenijo zapustil še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Osrednja prireditev, ki jo organizirata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever bo v Medvodah, nagovor bo imel dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar.
Zgodovinar dr. Andrej Rahten je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine.
Papež Leon XIV. bo sv. Janeza Henrika Newmana imenoval za zavetnika katoliške vzgoje.
Zgodovinar dr. Željko Oset o zbirki »Izobraženci – nečlani« iz partijskega arhiva (1)
Pretekli konec tedna je v Mariboru potekalo Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, na katerem je 1. mesto osvojil Zbor sv. Nikolaja Litija z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Pevci so zmagali v konkurenci osmih vrhunskih pevskih zasedb iz Evrope in Azije in tako postali novi finalisti za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmaga močno odmeva v zborovski javnosti in širše, Fojkar Zupančičeva je bila izbrana tudi za ime tedna na Valu 202. Ob tej priložnosti poobjavljamo intervju, ki je bil najprej objavljen v reviji Praznična (jesen 2022).
petek, 24. oktober
V Šentjakobu pri Ljubljani so se 20. septembra prijatelji poti sv. Jakoba v Slovenji (DPPSJS) zbrali na svečani akademiji in sveti maši ter obeležili 25-letnico društva,
Knjiga Sisi. Nerazumljena cesarica v središče postavlja življenjsko zgodbo avstrijske cesarice Elizabete (Sisi) s posebnim poudarkom na njeni povezavi s slovenskim prostorom. Hkrati je to prva biografija cesarice izpod peresa slovenskega zgodovinarja in predstavlja pomemben mejnik v slovenskem zgodovinopisju in biografiki.