Vir: Družina
sreda, 29. april
Na veliko soboto so bile v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih molitve, celodnevno češčenje ob Božjem grobu, besedno bogoslužje in blagoslov velikonočnih jedi, ki sta bila tudi ob vaških kapelicah v Boračevi vasi, pri kapelici pri Lebnovih, v Turjancih, Rihtarovcih, v Šratovcih, v Domu starejših Senecura, v kapeli sv. Ane v parku, zvečer pa v cerkvi slovesni obred, ko smo obhajate Kristusovo vstajenje, zmagoslavje luči nad temo – velikonočno vigilijo. Župnik Albert Bačar je pri bogoslužju blagoslovil tudi krstno vodo, sol, sveče in vernike. Dani Mauko
Tudi letošnja velika sobota ni minila brez blagoslova jedi na Debnem vrhu. Sonce, dobra družba, dobrote, blagoslov, po katerem večina prinesenih dobrot ni dočakala velikonočnega zajtrka. Jedi je blagoslovil domači župnik Andrzej Gosek. Tomaž Intihar
Tradicija je že, da na velikonočni ponedeljek Šmartno pri Litiji preplavijo traktorji; nekaj še tistih, ki so častitljivih letnikov, pa vse do današnjih velikih, modernih in mogočnih. Nič drugače ni bilo na letošnji lepi in sončni »emavški ponedeljek«, ko se je pred farno cerkvijo sv. Martina zbrala k blagoslovu pisana množica traktorjev in njihovih lastnikov od blizu in daleč. Po redni dopoldanski maši, ki jo je vodil domači župnik Marko Mohor Stegnar, smo se farani ustavili še pred cerkvijo, kjer je župnik Marko med drugim poudaril potrebo po blagoslovu, saj je v teh časih traktor še kako pomemben človekov pripomoček pri delu. S prošnjo smo se obrnili k Bogu in skupaj prosili za blagoslov, za srečno in uspešno delo ter Božje varstvo traktoristov in traktoristk. Vseskozi je organizator blagoslova JZ Bogenšperk. Letos so k blagoslovu pripeljali nekaj več kot 70 traktorjev. Naj bo delo srečno, varno in blagoslovljeno! Uroš Pušnik
Slovesnost ob 168. obletnici smrti (13. april 1858) velikega škocjanskega rojaka misijonarja dr. Ignacija Knobleharja se je začela z mašo, ki jo je vodil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar ob somaševanju domačega župnika Toneta Dularja. Maša in celotna slovesnost sta bili posvečeni ne le spominu na Knobleharja, ampak tudi prošnji za njegovo beatifikacijo. V homiliji je nadškof Hočevar izpostavil Ignacijevo veličino, predvsem v njegovih dejanjih in vztrajnosti za to, da bi izpolnil Božji načrt za njegovo življenje. Dejal je, da se pri mnogih svetnikih dogajajo različni čudeži, da pa je Knoblehar eksistencialni čudež, ker je njegovo življenje čudež. Med mašo je prepeval domači zbor ob spremljavi organista Jerneja Fabijana. Po maši sta nadškof in škocjanski župan Jože Kapler ponesla cvetje in luč k simbolnemu grobu v ozadju cerkve ob petju pesmi k Svetemu Duhu in molitvi nadškofa ob tem spomeniku. V drugem delu slovesnosti smo se v besedi spomnili trenutka smrti Ignacija Knobl...
Številni komendski župljani so tudi letos v ponedeljek, 13. aprila, po beli nedelji (nedelji Božjega usmiljenja) z župnikom p. Cristianom Balintom romali v župnijsko in romarsko cerkev Marijinega rojstva na Homcu. Vanjo romajo po zaobljubi od katastrofalnega potresa na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, ki je močno prizadel tudi komendsko župnijo, cerkve in domove v njej. Homški Mariji (njeno milostno podobo je za glavni oltar naslikal slikar Leopold Layer, na desni strani cerkve pa je v ospredju njen kip, ki ga nosijo v procesiji) so se vnovič izročili v varstvo pred novimi zemeljskimi in življenjskimi potresi in pretresi. K temu jih je posebej povabil domači župnik Tadej Ložar. Priporočil jim je, naj se tako kot pri kipu upodobljeni pod Marijinim plaščem (na fotografiji) tudi sami radi zatekajo k Mariji. To so naredili že pri maši, zlasti pa pri molitvi litanij Matere Božje, ki jih je vodil komendski dušni pastir Balint. Na koru sta pela združena komendska cerkvena pevska zbora,...
V nedeljo, 12. aprila, je Pastoralna zveza šestih župnij Dravograd počastila 80. rojstni dan našega dušnega pastirja, črneškega in libeliškega župnika Frančka Kranerja. Praznovanje pri Sv. Križu je bilo predvsem zahvala Bogu za vsa desetletja, ki jih je slavljenec preživel med nami, njemu pa naša zahvala za njegovo neutrudno oznanjanje evangelija, za dobroto in molitve. Jubileju so se pridružili sobrati duhovniki, med njimi Tone Kerin, dolgoletni misijonar na Madagaskarju, kjer je pet let misijonaril tudi naš slavljenec. Namesto običajne pridige je Igor Glasenčnik, moderator naše pastoralne zveze, pripravil pogovor z misijonarjem Tonetom, ki je nadvse temperamentno in duhovito odgovarjal na vprašanja o življenju na misijonu v Afriki in večkrat doživel spontan aplavz navzoče množice. Poleg zahvale in čestitk smo jubilantu Frančku povedali, da ga imamo radi in da se ga bomo še naprej spominjali v molitvi. Zelo lepo okrašena in polna romarska cerkev, slovesna maša, nagovori z izbranimi be...
Nacionalno in arhitektura (1): Maks Fabiani (1865–1962)
Nezvestoba zemlji, jeziku, veri
Ob Duhovni misli, ki je vsako jutro ob 5.50 na prvem programu in je njena kakovost odvisna od avtorja, je danes govorila dr. Ignacija Friedl Jarc. Tudi o anketi za študente – o uvajanju študija v angleščini na NAŠIH fakultetah! Do tod smo torej prišli. Kot zapuščanje obdelovanja zemlje, ki so jo tolike generacije trgale iz rok gozda in skrbno obdelovale stoletja. Kakršen je naš odnos do zemlje, je tudi do jezika. Izročilo prednikov ne bo izročeno potomcem. Gospodarski in kulturni samomor (po obrokih, a »naša smer je jasna«!). V natančnih zgodovinskih knjigah bo o tem narodu pisalo o razkroju samozavedanja v 21. stoletju po Kristusu in posledični ugasnitvi čudežnega naroda, ki je toliko časa preživel brez lastne državne tvorbe, potem pa jo dobil, se napihnil in počil, ker ni videl, da ga je držala pokonci zvestoba zemlji, jeziku in verskemu izročilu. Vsak od nas bo odgovarjal za sebe. Teža odgovora se kopiči, strah nas bo umreti!
Vinko Kos, Bača pri Mod...
Dom kulture Nazarje, ki stoji blizu sotočja Savinje in Drete v zavetju gradu Vrbovec, je v ponedeljek, 13. aprila, zazvenel v zgornjesavinjskem narečju. Obiskovalci so prisluhnili predstavitvi knjige Ob Savinji in Dreti ter si ogledali narečno različico kratkega filma Nazarje – slovenski Nazaret.
V prvem delu večera je Solčavan Nejc Slapnik v narečju vodil pogovor z jezikoslovcem dr. Petrom Weissom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V živahni in duhoviti razpravi je predstavil knjigo, nastalo na podlagi prispevkov o rabi krajevnih imen v Zgornji Savinjski dolini, objavljenih leta 2024 v Savinjskih novicah. Delo prinaša bogato jezikovno gradivo, dopolnjeno z zemljevidi in fotografijami. Vsebina je razporejena po krajih, rekah in gorah, vsak opis pa vključuje naglašeno obliko imena v vseh sklonih, razlago, izvor in starejše oblike. Knjiga je bila izdana s podporo vseh sedmih zgornjesavinjskih občin in je dostopna tudi v digitalni oblik, z dodatkom zvočnih posnetkov i...
28. Kamniški zbornik na 370 straneh predstavlja vsebinsko bogato in zanimivo dogajanje v občini Kamnik od leta 2024
Na dan pred praznikom Božjega usmiljenja smo na Trsteniku k večnemu počitku pospremili salezijanca duhovnika Vinka Štruclja.
Rodil se je leta 1957 v belokranjski vasici Griblje, župnija Podzemelj. Oče Janez in mati Jožefa sta ustvarila številno družino in v topel dom sprejela devet otrok, Vinko je bil najmlajši. Potrebno je bilo veliko delavnosti in preudarnosti, da je kmetija omogočila pogoje za dostojno preživetje. Družina je bila znana po pregovorni belokranjski gostoljubnosti in odprtosti. Odraščanje v takšnem okolju je otroke oblikovalo, da so s seboj v življenje ponesli plemenite vrednote. Domače okolje, ki je bilo odprto do ljudi in do Boga, je zaznamovalo Vinka, da je po osnovni šoli vstopil v malo semenišče v Želimljem, kjer je leta 1975 izpovedal prve zaobljube v salezijanski družbi. Njegova redovniška in duhovniška pot je zorela prek dvoletne vzgojne prakse v Celovcu in študija teologije na ljubljanski teološki fakulteti. Duhovniško posvečenje je prejel v ljubljanski stolni...
Slovenski ornament na prvi pogled deluje kot preprost okras, a v resnici skriva bogato dediščino
5. Glaserjev festival je osvetlil življenje Marka Glaserja (1806–1889), duhovnika in kulturnega ustvarjalca
Zbrana Kraljeva dela na razstavi kažejo, da je s svojo umetniško občutljivostjo, pa naj gre za simbolno ali ekspresivno privzdignjeno ali pa za bolj neposredno novostvarniško likovno govorico, prepričljivo upodobil izbrano (socialno, svetopisemsko, zgodovinsko, žanrsko ...) tematiko in se do nje tudi opredelil, pri čemer pa je vseskozi ostajal zavezan spoštovanju človekovega dostojanstva in etiki skupnosti, kar se morda najizraziteje pokaže v obravnavi najbolj zaostrenih eksistencialnih stanj, človekove nemoči, šibkosti, poraženosti in (celo) smrti, pri katerih ne ostaja ujet v njihovo težo in tragiko, temveč jo presega in postavlja v duhovno perspektivo – gleda nanje z eshatološkega vidika, kot »vizionarski mistik«, kakor ga je že ob njegovih zgodnjih razstavah označil umetnostni zgodovinar France Stele. Tone Kralj nas s svojo izrazito avtorsko poetiko zato tudi s (skoraj) stoletne časovne perspektive neposredno nagovarja v našem aktualnem družbenem in osebnem bivanjskem položaj...
V Narodni galeriji na ogled razstava Tone Kralj (1900–1975). Vizionarski mistik
Stalna vitrina v župnijski cerkvi v Škofji Loki
V župniji Sveti Križ – Podbočje so na tretjo velikonočno nedeljo pripravili blagoslov traktorjev. Kmetijstvo, zlasti zelenjadarstvo in vinogradništvo, je v teh krajih še vedno pomembna dejavnost in vir preživetja številnih družin, pri tem pa ne gre brez traktorjev in drugih kmetijskih strojev, katerih uporaba s sabo prinaša tudi potencialne nevarnosti, zato je Božji blagoslov pred začetkom vsake nove kmetijske sezone še kako dobrodošel. Kot je ob blagoslovu, na katerega so lastniki pripeljali okoli 20 traktorjev, od manjših do pravih sodobnih 'velikanov', poudaril župnik Damjan Štih, se velja vsakič, ko sedemo za volan traktorja, spomniti, da bomo delo opravili varno zase in za bližnje. Pridne roke kmečkih gospodinj so za zbrane pri blagoslovu na trgu pred 'krževsko' cerkvijo pripravile tudi manjšo pogostitev. P. P.
V Negovi ob obletnici simpozij o akademiku dr. Antonu Trstenjaku
Na belo nedeljo, 12. aprila, je Porabje obiskal soboški škof Janez Kozinc. Porabski Slovenci so se razveselili njegovega obiska in ga prisrčno pozdravili. Mašo v slovenskem jeziku je daroval v Števanovcih v cerkvi sv. Štefana Hardinga. Z njim so somaševali porabski župnik Tibor Tóth in z Goričkega sta prišla župnik v Dolencih Vili Hribernik in župnik v Markovcih in Gornjih Petrovcih Dejan Horvat, ki sta tesno povezana s porabskimi Slovenci, navzoč pa je bil stalni diakon iz Sakalovcev. Škof Kozinc je porabske Slovence opogumil, naj ohranijo materni jezik in vero. Na koru so ubrano peli pevci zbora Števanovci iz Zveze Slovencev na Madžarskem.
T. H.
Na Ljubljanskem gradu o aktualnosti sv. Jurija, ki pred zlom ne beži, ampak se z njim sooči