Vir: Družina
sreda, 17. junij
Letošnji zlatomašniki so v sredo, 17. junija 2026, poromali v zahvalo Božji materi Mariji na Brezje.
Na kmetiji v Trčovi pri Malečniku se je med češnjevimi drevesi, rdečimi paradižniki ter brenčanju čebel začela razvijati zgodba mlade čebelarke Karin Glazer. Ob pomoči partnerja Jana ter staršev mlada podeželanka nadaljuje s čebelarjenjem, ki mu je dodala pridih inovativnosti. Gostili smo jo v podkastu Mladost na kmetiji.
Razmere po neurju v Sloveniji se sicer počasi umirjajo, vendar ostajajo posledice obsežnega razdejanja, ki so jih povzročili nedavna neurja. Sodelavci Karitas so obiskali številna prizadeta gospodinjstva v občinah Komenda in Cerklje na Gorenjskem ter na območju Žetal in Haloz. Doslej so obravnavali 172 prošenj gospodinjstev.
Ko se bo poletni večer 20. junija spustil nad Vransko, bodo prve note odprle 18. Vranske poletne večere. Tradicionalni cikel koncertov klasične glasbe bo tudi letos zaživel v cerkvah po občini, kjer bodo nastopili priznani domači in tuji glasbeniki ter obiskovalcem približali kulturno dediščino kraja na nekoliko drugačen način.
Sveti Duh,
obdajaš me,
razvnemaš me
in v mojem utrujenem srcu
prižigaš neskončno ljubezen
do Boga in do bratov.
Ti si učitelj prerokov,
moč mučencev,
navdih cerkvenih očetov
in popolnost vseh svetnikov.
Simeon Novi teolog
V nekem intervjuju je nadškof Stres pripovedoval o svojem študiju marksizma kot načinu intelektualne »vakcinacije« proti tej ideologiji, ki je bila v času njegovega študija v polnem razmahu in je ogrožala Katoliško Cerkev. Danes smo zaradi migracij in višje rodnosti priča širjenju islama v Evropi. Strah vzbujajoča je še zlasti islamska radikalizacija ter vtis, da se islam dobro razume s protagonisti zadnje evolucijske stopnje marksizma, t.j. kulturnim marksizmom, ki ohranja sovražnost do Katoliške Cerkve. Bi kazalo z boljšim poznavanjem Korana in hadisov ter hkrati boljšim zagovarjanjem krščanske vere razviti tudi tovrstno imunost ali, še bolje, muslimane voditi k evangeliju in h Kristusu, kar je ena od implikacij t. i. islamske dileme, ki se pojavi ob doslednem branju Korana? David
Zdaj že kar hitro ocenim, koga utegnejo nagovoriti naslovi knjig, ki jih prodajam, kdo pa je samo radovedni mimoidoči. A ti dve dekleti sta me popolnoma presenetili. Ustavili sta se in oči so se jima zasvetile ob filozofskih, teoloških in drugih »resnobnih« naslovnicah. Potarnali sta glede denarja, in ko sem obljubila študentski popust, sta me osupnili, da sta precej mlajši ... devetošolka in srednješolka! Neverjetno prostodušno in z zaupljivostjo, ki te gane, sta mi začeli odstirati svoj košček zapletenega najstniškega sveta: hitro je stekla debata o spolni identiteti, o položaju žensk in (domnevni) večvrednosti moških, o tem, zakaj sploh moramo biti v spolu in zakaj nas tako zelo določa. Tudi o tem, kaj je sploh kritično mišljenje, kaj je človeška narava, kaj so stereotipi in ozki predali, v katere nas »tlači družba«, in kaj resnična ograja, ki nas varuje pred zdrsom v brezno popolnega relativizma. In nazadnje, ko sem improvizirala s sistemom vrednot, kot strela z jasnega: kako...
Letos nam je narava natrosila češenj, da je veselje. Menda ni le pri nas tako, mnogi mi pravite, da se jih boste tokrat najedli do sitega. Celo tako veselo in zadovoljno se počutim, da sem v zadnjih tednih spekla češnjev zavitek, masleni kolač s češnjami, pa tudi tole pito iz listnatega testa, nekaj češenj sem tudi zamrznila. Tokrat sem med češnje dodala še mandlje in nekaj zanimivih začimb, kar je bilo neverjetno slastno. Mimogrede, takole je mogoče pripraviti tudi višnje, slive …
Ko sem še kot majhen otrok s starši nabiral borovnice v litijskih gozdovih, sem rad tekal za črnimi metuljčki, ki so se nerodno spreletavali med podrastjo. Letali so v rahlem, brnečem letu, vedno nizko nad tlemi in se obotavljaje ustavljali med visoko orlovo praprotjo in borovničevjem. Nekateri so leteli v paru, skupaj spojeni z zadkoma, ali počivali na listih praproti ali druge podrasti. Čudil sem se, kako uspe leteti tistemu, ki je bil v tej čudni navezi zadnji, saj je letel obrnjen z glavo nazaj in zadkom naprej. Že takrat sem vedel, da se tako spojeni skupaj parijo, pri čemer se ne dajo motiti celo med letom. Metuljčki so zagotovo poznani vsem ljubiteljem gozda, gozdnim delavcem in drugim, ki jih pot vodi skozi gozd. Dovolj je že, da se počivajočemu metulju previdno približamo, in že si ga z lahkoto podrobneje ogledamo od blizu, ker ni posebno plah.
Črn metulj, z zeleno modrim odsevom in vpadljivim zlatorumenim obročem na zadku je gozdna ptičica (Amata phegea). Je privlačen metulj...
Ščitnica je pomembna žleza z notranjim izločanjem, ki proizvaja hormone za uravnavanje presnove, telesne temperature ter delovanja srca in mišic. Za dobro delovanje organizma je pomembno, da ščitnica deluje uravnoteženo.
Deluje lahko prepočasno ali prehitro. Pri zmanjšanem delovanju se pogosto pojavijo utrujenost, zaspanost, občutek mraza, povečanje telesne teže ter slabša koncentracija. Pri povečanem delovanju pa so lahko prisotni nemir, hitro bitje srca, hujšanje, potenje in razdražljivost. Te težave pogosteje prizadenejo ženske.
Za zdravje ščitnice so pomembni uravnotežena prehrana, dovolj gibanja, kakovosten spanec ter zmanjševanje stresa. Pomembno vlogo imajo tudi jod, selen in cink, ki sodelujejo pri delovanju ščitničnih hormonov.
V ljudskem zdravilstvu so se za delovanje ščitnice priporočala različna zelišča. Pri čezmernem delovanju ščitnice so se uporabljali melisa, kopriva, jetičnik, njivska preslica, materina dušica, bezeg in robida, pri zmanjšanem pa ognjič, rman, trpotec...
Zelenjavna frtalja
V posodi zmešamo jajca, moko, pecilni prašek, mleko in sol v gladko zmes. Začinimo z muškatnim oreščkom, nato dodamo nariban sir, naribane bučke in blanširano zelenjavo.
Po dve zajemalki zmesi vlijemo na pooljeno ponev. Pečemo približno 2 minuti na vsaki strani, da se frtalja lepo zapeče. Narežemo na kose in ponudimo takoj.
Češnjeva pita s kardamomom
Češnje pomešamo s sladkorjem, škrobom, kardamomom in mandlji, dodamo še rum in vaniljo ter pustimo marinirati vsaj 2 uri. Testo razvaljamo in naložimo v pekač, nanj porazdelimo češnje, nato prelijemo z mešanico jajca in mleka. Tako pripravljeno postavimo v segreto pečico in pečemo pri 200 stopinjah 45 minut. Povsem ohladimo in ponudimo potreseno s sladkorjem v prahu.
V Benediktu je bilo v torek, 2. junija, srečanje ŽPS in vseh župnijskih sodelavcev dekanije Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Po pozdravu domačega župnika Marjana Role in župana občine Benedikt mag. Milana Repiča je sledil osrednji del srečanja, ki ga je vodil Marjan Lampret, župnik v župniji Trata - Gorenja vas. Kot župnik deluje že 36 let in ima na pastoralnem področju veliko izkušenj tudi pri združevanju župnij. Zato je podal informacije iz lastnih izkušenj, kaj pomeni združevanje župnij, kaj v praksi pomenijo združene župnije in kako upravljati vse župnije skupaj s svojimi najožjimi sodelavci. Ob koncu je domači župnik predstavil tudi oris, kako naj bi se župnije lenarške dekanije združevale. Do združevanj pa bo v prihodnosti zagotovo prišlo.
Vlado Orgolič
Praznik Krajevne skupnosti Radovljica, ki ga praznuje junija, je posvečen slovenskemu arhitektu Ivanu Vurniku, rojenemu v Radovljici. V Kulturnem društvu Sotočje smo se zato odločili, da se z razstavo Vurniki doma in v svetu ter njihova pomembnejša dela poklonimo znamenitemu rojaku in njegovi širši družini. Na odprtju razstave v atriju župnišča v Radovljici je v petek, 5. junija, avtor razstave Zvone Papler na kratko predstavil družino Vurnik. Povedal je, da njihov rod izvira iz Stare Oselice v Poljanski dolini. Stari oče in oče arhitekta Ivana Vurnika sta imela v Radovljici znano podobarsko delavnico, v kateri so izdelovali povečini oltarje in kipe svetnikov za cerkve, navadno iz kararskega marmorja. Žena arhitekta Helena Kottler Vurnik je bila akademska slikarka in je pogosto sodelovala pri moževih stvaritvah. Ob koncu je omenil še arhitektovo sestro Marijo Rafaelo Vurnik, redovnico pri uršulinkah, ki je v Bangkoku na Tajskem ustanovila prvi uršulinski samostan in gimnazijo, ki se da...
Na praznik Sv. rešnjega telesa in krvi smo v župniji Naklo imeli po večerni maši procesijo z Najsvetejšim po vasi in med polji. Molili smo za mir v domovini in po svetu, prosili dobrega Boga, da nas obvaruje bolezni, lakote, zavisti in drugih nadlog. Procesija se je ustavila pri štirih znamenjih: pri Marijinem v župnijskem parku, pri Zgúbovi, Jágoščevi in Težíčovi kapelici, kjer nam je po prošnjah župnik Ivan Jagodic podelil blagoslov na vse štiri strani neba. Pri vseh znamenjih so otroci potresali cvetje. Damijan Janežič
V četrtek, 4. junija, na praznik Svetega rešnjega telesa je bila v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni po večerni maši tradicionalna telovska procesija. Tovrstne procesije so bile v času komunizma v glavnem prepovedane. Nekoč pa so vodile celo proti radgonskemu gradu. Ob štirih oltarjih so bile opravljene molitve in prošnje. Prvega so pripravili verniki iz okolice Šantlove kapele v Črešnjevcih, drugega verniki iz okolice Zemljičeve kapele v Črešnjevcih, tretjega verniki Gornje Radgone in četrtega ženska skupina radgonske župnije. Franci Klemenčič
Na predvečer praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, 3. junija, so v župnijski cerkvi v Bogojini pri-
pravili slavnostno akademijo z naslovom »To delajte v moj spomin« in slovesno obeležili vpis bogojinske telovske procesije v register nesnovne kulturne dediščine. Obenem je župnik Andrej Lažeta blago-slovil bandero vasi Strehovci, na katerem sta podobi sv. Jožefa in sv. Vida, zavetnika kapel, ki spadata v to vas. Med botri je bil navzoč tudi strehovski rojak župnik v Markovcih in Gornjih Petrovcih na Goričkem Dejan Horvat. T. H.
Občina Podčetrtek premore razvejano mrežo kolesarskih stez. Te so v začetku junija do Olimja pripeljale številne kolesarje, ki so se zbrali na blagoslovu koles. Kot je že v navadi, ga je pripravil turistični center Visit Podčetrtek. Zbrane je pred samostanom Olimje nagovoril župan Peter Misja, kolesa in kolesarje pa sta blagoslovila pater Jože Lampret in brat Jože iz samostana Olimje. Po blagoslovu so kolesarji druženje nadaljevali na bližnjem parkirišču, kjer so zanje pripravili tudi pogostitev. Jože Strojin
Prva nedelja po slovesnosti svete birme ali prvega svetega obhajila je v markovski župniji rezervirana za praznovanje obletnic zakonskih zvez naših faranov. Pozno mašo tako z molitvijo, zahvalo in priprošnjo namenimo vsem zakoncem, ki v tekočem letu praznujejo 1, 5, 10 in več let skupnega življenja. Med slavljenci so bili letos tudi takšni s 60. obletnico poroke, kar nekaj pa je bilo zlatoporočencev. Vseh skupaj je bilo 19 zakonskih parov. »Hvala ti, Gospod, za življenja dni,« so zapeli pevci na koru in z melodijo čestitali jubilantom, prav tako pa tudi domači župnik Janez Maučec, ki jim je izročil priznanja ter jih ob tej priložnosti povabil na agape v župnijske prostore. Naša skupna želja je, da vztrajajo v razumevanju, spoštovanju in medsebojni ljubezni še mnogo let.
A. D. R., foto: Marjan Tement
V novih prostorih vzgojno-izobraževalnega objekta Hotič je aprila potekal brezplačni tečaj Domača nega bolnika na domu. Pritegnil je osemnajst udeleženk iz Hotiča in Kresnic različnih starosti in življenjskih izkušenj, najmlajša med nami je bila stara petnajst let. To je bila že druga izvedba tečaja v občini Litija, ki ga je organizirala župnijska Karitas v Kresnicah, financirala pa Škofijska karitas Ljubljana in poteka v okviru projekta Povezani v samopomočni skupnosti Ministrstva za javno upravo. Tečaj je vodila Antonija Fink, upokojena diplomirana medicinska sestra z bogatimi izkušnjami na področju patronažne zdravstvene nege. Posebno dragoceno je bilo, ker je povezala teorijo in prakso. Ob tem nas je spomnila na pomen sočutja, potrpežljivosti in dostojanstva pri skrbi za bolnega človeka in spremljanju umirajočega. Vlasta Klemenčič
Z župnijsko Karitas smo romali na podeželje Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, kjer sta reki Idrijca in Trebuščica zarezali globoki dolini s strmimi pobočji. Jožef Poje nam je med vožnjo predstavljal kraje, skozi katere smo se peljali. Župnijo Šebrelje je predstavil tamkajšnji kaplan Andrej Penko. Presenetila nas je lepo urejena cerkev, naselje in skrbno obdelane kmetijske površine. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Ivana. Drago Stanovnik