Vir: Družina
sreda, 18. marec
Vemo, da je Bog vsemogočen, pa vendar, ali je tudi kaj, česar niti On ne more narediti oziroma ustvariti? Morda zanikati samega sebe. Lepa hvala za odgovor! Franci
Nedavno sem si ogledala razstavo Gerharda Richterja, »zadnjega velikega slikarja zgodovine slikarstva«, kot o njem pravijo umetnostni zgodovinarji. Leta 1973 se je kot vzpenjajoča se zvezda na Beneškem bienalu srečal z renesančno Tizianovo sliko Oznanjenje. Ta ga je tako prevzela, da jo je poustvaril na petih ogromnih platnih. Na prvem je Marija z angelom Gabrielom, na naslednjih štirih pa se figuri zabrisujeta, tako da na koncu ostajajo le barvne meglice. Richter, ki je slikal s fotografsko natančnostjo in nato s čopičem zamegljeval motive, je raziskoval, kako se podoba izgublja v oddaljeni spomin.
Čas odpovedi, novi prevod francoske filozofinje Chantal Delsol v slovenščino, je pravcati praznik. Ko se prebijemo skozi njeno zgoščeno misel, smo bogato poplačani. Znajdemo se na razgledišču, od koder se odpirata dve poti: fiat in amor fati. Fiat je Marijin »zgodi se«, ki izraža zaupanje v Božji načrt, njen »da« Stvarniku. Amor fati pa je ljubezen do usode, vključno s trpljenjem, napakami...
Ko so se pripadniki 102. pehotnega polka ameriške vojske leta 1917 urili na območju univerze Yale v zvezni državi Connecticut, se je začel okrog njih sukati majhen potepuški mešanec. Vojaki, ki jim je bilo vsako razvedrilo dobrodošlo, so se z njim spoprijateljili. Poimenovali so ga Stubby. Takrat si nihče ni mogel misliti, da bo ta mali psiček postal velik junak in ena najbolj znanih živali vseh časov.
Stubby je hitro postal zaščitni znak 102. pehotnega polka. Sodeloval je pri nekaterih vojaških vajah in se naučil številnih spretnosti. Med drugim je znal »vojaško« pozdravljati z desno taco. Ker je dobro vplival na razpoloženje vojakov, je smel ostati med njimi, čeprav so bile sicer živali strogo prepovedane.
Stubby se je najbolj zbližal z desetnikom Jamesom Robertom Conroyem. Ko so oktobra 1917 polk poslali v Evropo, ga je Conroy skril pod plašč in ga pretihotapil na ladjo Minnesota. Zaprl ga je v zaboj za premog, iz katerega ga je spustil šele potem, ko je bila ladja že na odprtem m...
Ste vedeli, da pšenični zdrob lahko mirno nadomestimo z zdrobom bele koruze? Koruzo namreč poznamo v več oblikah, koruzna zrna so različnih oblik in vsekakor različnih barv, od bele, preko raznih odtenkov rumene pa vse do rdeče in skoraj rjave. Bolj barvita koruza navadno zahteva daljši čas kuhanja (in nasprotno: manj barvita krajši čas) ne glede na obdelavo v mlinu.
Tokrat vas želim navdušiti za preproste jedi, ki so obenem izjemno prefinjene, malce drugačne in zato nekoliko posebne. Med kuhan zdrob hitro vmešamo razne začimbe in okus kroketkov še dodatno popestrimo. Poskusite.
Iz dneva v dan je ptičja pesem glasnejša, in ker se vračajo iz toplih prezimovališč že prve selivke, nam lahko vsak dan polepša kak nov pernati goslač. Pesem ptic je prijetna sleherniku, vendar večina ne prepozna pevca, morda siničji napev in seveda čebljanje vrabcev. Zahtevnejši opazovalci žive narave pa želijo več. Rekreativce, ki s slušalkami na ušesih tečejo skozi gozd, ptičja pesem seveda ne zanima. Ti so imuni na naravo ...
Rabe pametnega telefona v tej rubriki še nisem omenil, saj skušam bralce, še posebej mlajše, ravno odvrniti od tega. Naravo pač dojemamo z vsemi čutili. V gozd se odpravimo s priročniki za določanje vrst in daljnogledom in se v živo na kraju samem spoznavamo z rastlinami, metulji, pticami ... Včasih pa nam lahko tudi pametne naprave pridejo prav. Že kako leto imam na telefonu naloženo aplikacijo za prepoznavanje oglašanja ptic »Merlin Bird ID«. Aplikacija je brezplačna, z njo pa na enostaven način prepoznamo bodisi ptičje petje, oglašanje, svarilne...
Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, je pomemben vitamin, ki sodeluje pri številnih presnovnih procesih v telesu. Ker ga organizem ne more sam tvoriti niti shranjevati v večjih količinah, ga moramo redno vnašati s hrano. Pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema ter pomaga ohranjati splošno odpornost organizma.
Vitamin C ima pomembno vlogo pri nastajanju kolagena, beljakovine, ki je potrebna za zdravje kože, kosti, hrustanca, zob in žil. Prispeva tudi k boljšemu celjenju ran ter pomaga pri absorpciji železa iz hrane. Pomanjkanje vitamina C se lahko kaže kot utrujenost, slabša odpornost proti okužbam, krvavenje dlesni ali počasnejše celjenje ran.
V naravi najdemo številne rastline, ki vsebujejo veliko vitamina C. Med najbolj znanimi so plodovi šipka, ki veljajo za enega najbogatejših naravnih virov. Veliko ga vsebujejo tudi črni ribez, rakitovec, bezgove jagode, paprika, peteršilj ter citrusi. V ljudskem zdravilstvu so se pogosto uporabljali pripravki iz šipka, bezga in...
Zdrobovi ocvrtki
V lonec nalijemo mleko in vodo, solimo, dodamo maslo in v precej toplo zakuhamo zdrob. Segrevamo dalje in pri tem mešamo z metlico: pri tem se zdrob lepo zgoščuje. Ko se zmes že po približno 3 minutah lepo zgosti, da je mešanje z metlico težavno, vzamemo kuhalnico, v zmes vsujemo sir, krepko mešamo in kuhamo dalje še minuto. Takoj odstavimo, drugo za drugim vmešamo jajci, zmes pa nato zvrnemo na desko. Pustimo, da se ohladi do mlačnega, nato oblikujemo svaljke, jih povaljamo v drobtinah in ocvremo v vročem olju do zlato rjave barve.
Male krhke pite z gobicami
Zgnetemo testo, ki naj se pol ure hladi v hladilniku. Testo nato razvaljamo, izrežemo kroge, ki so nekoliko večji od modelčka za kolaček, nato jih previdno polagamo v vdolbine, nekoliko poravnamo, pogladimo in po potrebi sprimemo skupaj kar s prsti. Testo naj sega malo pod rob. Nekajkrat prebodemo skozi testo, nato spečemo na slepo pri 200 stopinjah 10 minut.
Čebulo in gobice prepražimo na maslu, začinimo. Pos...
Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici predstavljajo izjemno ohranjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike. Gre za enega redkih avtentično ohranjenih orgelskih instrumentov tega obdobja ne le v slovenskem, temveč tudi v širšem evropskem prostoru. Da bi se javnost bolje seznanila ne le z Milavčevimi orglami, ampak z orglami nasploh, v stolnici vsak drugi torek v mesecu ob 15. uri pripravljajo popoldanske orgelske koncerte. Tako je v torek, 10. marca, na orgle zaigral Miha Zavrl iz Lukovice, dijak tretjega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Tokrat je zaigral dela skladateljev Johanna Sebastiana Bacha, Césarja Francka, Ignacija Hladnika in priredbo Mattheus-Final iz Bachovega Matejevega pasijona skladatelja Charlesa‑Marie Widorja. D. J. D.
Obnova misijona, ki smo jo od 5. do 8. marca imeli v župnijah Kamnik in Tunjice, je prinesla več bogatih duhovnih dogodkov. Med nami sta bila misijonarja, kapucina br. Jakob Kunšič in br. Luka Modic. Vrhunec dogajanja je bil 5. misijonski pohod v znamenju križa. Lepa, sončna sobota je na romanje privabila več kot 150 romarjev, med njimi tudi veliko družin in otrok. Romarji, ki so s seboj nosili tudi svoje križe in križke, so od postaje do postaje križevega pota hodili v molitvi, premišljevanju in medsebojnem pogovoru. Posebno lep del poti je vodil ob Kamniški Bistrici. Romanje smo sklenili v župnijski cerkvi na Šutni, kjer smo križ, obogaten s podpisi romarjev, položili k Mariji in se zahvalili za skupno pot.
Mateja Hribar Kuhar, foto: Anton Jaklič
Pepelnična sreda je dan, ko začenjamo postni čas, v katerem se kristjani še globlje zazremo v trpljenje in darovanje Jezusa Kristusa. V mislih ob križevem potu spremljamo njegovo pot od obsodbe pred Poncijem Pilatom do smrti na križu na hribu Golgota. Skoraj v vsaki cerkvi ali kapeli so na stenah upodobitve križevega pota, ki so sestavni del bogoslužnega prostora. Ponekod so postaje križevega pota postavljene tudi v naravnem okolju – kot kapelice ali križi – in so namenjene ljudski pobožnosti, zlasti v postnem času. Čeprav križev pot v postu molimo ob petkih, na dan spomina na Jezusovo smrt na križu, je pri nas navada, da ga molimo tudi ob nedeljah. Pogosto se verniki podamo na pot v naravo ter v hoji od postaje do postaje premišljujemo trenutke našega odrešenja. V župniji Krašnja smo na prvo postno nedeljo molili križev pot na Krajno Brdo. V prihodnjih tednih se bodo zvrstili še križevi poti v vaseh Koreno in Trnjava. Na četrto postno nedeljo je bil križev pot v župnijski cerkvi, na p...
Veroučenci 7., 8. in 9. razreda iz župnije Bakovci so imeli v petek in soboto, 6. in 7. marca, duhovni odmik v župniji Črenšovci. Program je na njihovo željo pripravil in vodil prejšnji župnik dr. Franc Zorec. Z njim so se dogodka udeležili tudi propedevti iz Šmarja pri Jelšah. Prvi večer so si ogledali film Levji kralj, ki govori o medsebojnih odnosih in katerega sporočilo so poglobili v soboto. Odmik so sklenili z mašo, pri kateri so se jim pridružili tudi njihovi starši, animatorji in katehistinje. T. H.
V nedeljo, 8. marca, so absolventke Medicinske fakultete v Ljubljani pred župnijsko cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih po vseh treh mašah zbirale prostovoljne prispevke za humanitarno medicinsko odpravo v Ugando. Meseca aprila se namreč podajajo na trimesečno odpravo, kjer bodo pomagale in nudile zdravstveno oskrbo lokalnemu prebivalstvu na jugovzhodu Ugande. Verniki so jih z veseljem sprejeli, podprl pa jih je tudi župnik Boris Kučko. T. H.
V soboto, 7. marca, je bilo v kapeli Don Boskovega centra še posebej slovesno. Dvajset let delovanja je s slavnostnim koncertom praznoval Mešani pevski zbor Don Bosko. Pevski zbor je nastal na pustni torek leta 2006 za namene lepšanja nedeljskih bogoslužij, skozi leta pa se je razvil v društvo, ki nastopa tudi za širše občinstvo. V svojem 20-letnem delovanju imajo pevci za sabo že veliko nastopov na revijah JSKD in dekanijskih srečanjih cerkvenih zborov, organizirali so številne lastne koncerte ter se z veseljem odzvali vabilom drugih društev. Tako kot Janez Bosko tudi oni medse radi povabijo mlade in sodelujejo z njimi. Od vsega začetka zbor vodi Matjaž Železnik. V prvem delu večera je zapel zbor, v drugem delu koncerta pa so oder prevzeli člani pop-rock skupine Trium, katere član je tudi Matjaž Železnik. Pri zadnjih dveh pesmih so moči združili vsi nastopajoči. Pevce je pozdravil dr. Bojan Cvelfar, vodja oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, Vesna Klavžar iz Javnega skl...
V nedeljskem popoldnevu 3. postne nedelje so se na Hotizi zbrali verniki k molitvi križevega pota, ki so ga vodili in pripravili verniki iz ljutomerske dekanije. Bogoslužje je vodil dekan Franc Režonja, za branje besedil, molitev in petje pa so poskrbeli duhovniki in verniki. Množična udeležba in zbrano sodelovanje je pokazalo, da si verniki želijo beatifikacije Božjega služabnika Danijela Halasa. Križevega pota so se udeležili tudi številni mladi, saj je Božji služabnik Danijel Halas posebno pozornost posvečal prav mladim. Ob koncu molitvene poti so udeleženci prejeli spominsko podobico, darovali pa so lahko tudi za Halasov sklad, ki je namenjen kritju stroškov postopka. U., foto: Arhiv Škofije Murska Sobota
Nadškof Alojzij Cvikl je skupaj s sinodalno skupino v soboto, 7. marca, povabil predstavnike katoliških gibanj, združenj in skupnosti na sinodalno srečanje vseh, ki delujejo na območju mariborske nadškofije, da bi uresničevali pot Cerkve, ki je »hoditi skupaj«, in da bi utrdili povezanost v skupnem evangelizacijskem poslanstvu Cerkve. Hoditi skupaj pomeni biti na poti, pomeni biti v gibanju. Sinodalna Cerkev želi, da smo v proces njene rasti vključeni vsi. Za srečanje smo uporabili primerjavo: sinodalnost kot gibanje in gibanje kot sinodalnost. Srečanja so se udeležili: Katoliška karizmatična prenova v Svetem Duhu, Marijino delo – Gibanje fokolarov, Mednarodno združenje Marijanska vincencijanska mladina, Neokatehumenska pot, Skupnost MiR Slovenija in Združenje Delavnice molitve in življenja. Nadškof je v uvodu poudaril, da potrebujemo drug drugega, saj gre za odnos medsebojne povezanosti in dopolnjevanja. Dr. Igor Bahovec pa je v razmišljanju na temo »Cerkvena gibanja v sinodalni dinam...
Na četrto postno nedeljo, 15. marca, so duhovniki soboške škofije v 36 župnijah že tretjič misijonarili v drugih župnijah. Dogajanje sodi v sklop praznovanja 20-letnice Škofije Murska Sobota. V ljutomerski dekaniji, ki jo sestavlja enajst župnij, med njimi tudi manjša Cezanjevci, je pri mašah ob sedmi in deseti uri razmišljanje in maši vodil Boštjan Ošlaj, župnik v Svetem Juriju ob Ščavnici. Navezal se je na evangelij, kjer Jezus ozdravi slepega. Povedal je, da je treba pogledati v človeško notranjost, saj zunanjost večkrat kaže drugo sliko. Cezanjevski župnik Jožef Kolmanko, ki vodi župnijo že 23 let, se je misijonarju Boštjanu zahvalil za nagovor, župnik Boštjan pa je čestital župniku Kolmanku ob minulem rojstnem dnevu in skorajšnjem godu.
T. H.
Silvo Jagodic iz župnije Cerklje je ob 60. rojstnem dnevu izdal knjigo z življenjskimi zgodbami njihove družine z naslovom Bogu v zahvalo za 60 let. Knjigo sta izdala skupaj z ženo Lidijo, prispevke pa so prispevali tudi Silvovi najbližji, mama Slavka, brata in sestra ter njegovi trije otroci, tašča Hermina in njene hčerke. Slike so prispevali Jože Žagar, Foto Mitja, nekaj pa jih je iz osebnega arhiva. Knjižica z mislimi in spomini, ki so jih o Silvu zapisali njegovi najbližji, ter s fotografijami pričuje o njegovi prehojeni poti, polni preizkušenj. Rdeča nit, ki se vije skozi skoraj vse zapise, sta srčnost in dobrota, ki sta kot biser rasli v njem, predvsem v mnogih bolečih trenutkih. Prav ti so ga vodili do iskrene vere, do zaupljivega odnosa z Bogom, ki vse obrne v dobro tistim, ki ga ljubijo. Janez Kuhar
V Koštaboni smo imeli na četrto postno nedeljo v cerkvi sv. Kuzma in Damjana v župniji Krkavče slovesnost zakonskih jubilantov v organizaciji župnijske Karitas. Povabili smo zakonske pare, ki letos obeležujejo okroglo obletnico. Slovesnost se je začela s križevim potom in nadaljevala z mašo, ki jo je daroval domači župnik Janez Gregorc. Pri maši so z nagovori, branjem in pozdravi sodelovali sodelavci domače Karitas. Združeni pevci iz Krkavč in Koštabone so s petjem obogatili mašno slovesnost. Na koncu maše so jubilanti prejeli blagoslov za srečen zakon. Sodelavci Karitas so jim podarili jubilejno svečo, cvetje in svetopisemsko misel. Po maši je sledila pogostitev z druženjem pred cerkvijo. »Naj bo praznovanje jubileja zahvala za življenje, ki ga ponuja krščanski zakon. Služita drug drugemu v ljubezni in naj bo Bog vaš spremljevalec na nadaljnji skupni življenjski poti.«
Sonja Cergol
Pletarstvo je rokodelska veščina, ki prepleta naravne materiale, tradicijo in ustvarjalnost. V soboto, 14. marca, nam je Marjana Vidic predstavila različne tehnike in materiale. Pod njenim strokovnim vodstvom je vsaka udeleženka izdelala svoj unikatni izdelek. Tudi to je del priprave na praznike, ki se bližajo. Vsekakor pa bomo zdaj še bolj cenile tovrstne izdelke, ker smo spoznale, koliko znanja, spretnosti in dela je zanj potrebnega. Darja Kastelic
V romarski in župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču v postnem času verniki molijo križev pot ob nedeljah popoldne ter ob petkih po jutranji in večerni maši. Ob petkih zvečer molijo skupaj z župnikom Markom Magdičem veroučenci. Tako so v petek, 13. marca, veroučenci osmega razreda brali križev pot iz knjižice Božjega služabnika Daniela Halasa, ki je izšla leta 2003 in v kateri je poleg Jezusovega trpljenja opisana mučeniška pot v smrt na Hotizi polanskega župnika Daniela Halasa. T. H.