Vir: Družina
sreda, 4. junij
V petek, 30. maja zvečer so trije veliki poznavalci in hkrati prevajalci stare literature sprejeli izziv in pred občinstvom v Galeriji Družina s poglobljenim branjem in komentarjem predstavili »staro« poezijo.
Vrsto let so »finance mariborske nadškofije« in njihov propad veljale za eno največjih afer v Sloveniji. Glavni akter in »veliki« grešni kozel nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je več let pripravljal podatkovno izčrpno in strokovno bogato utemeljeno knjigo Zarota judežev, namen katere je pojasniti, razgaliti uničevalce in prispevati k resnici.
Papež Leon XIV. je v nagovoru med današnjo splošno avdienco vernike spomnil, da nas Bog vedno pričakuje odprtih rok, ne glede na to, kako pozno se odzovemo Njegovemu klicu. Mlade, ki v življenju iščejo smisel, je spodbudil, da ga bodo zagotovo našli pri Bogu, saj ta nikoli ne razočara.
Sreda, 5. junij, se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovensko-malgaških odnosov. Misijonar Pedro Opeko, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in malgaški predsednik Andry Rajoelina so namreč skupaj odprli novo osnovno šolo v kraju Bemasoandro na obrobju Antananariva, glavnega mesta četrtega največjega otoka na svetu.
"Odsevi upanja" je naslov ob jubilejnem letu potujoče skupinske razstave 33 slovenskih umetnikov, ki je doslej našla prostor v dveh škofijah, tokrat pa se je ustavila na primorskih tleh.
V Marijinem mesecu maju smo se vsak dan pri kapelici v Šardinjah (župnija Velika Nedelja), ne glede na vreme, zbirali otroci in starši iz vasi Šardinje.
Pri založbi Družina je izšel izjemen prvenec Tanje Selan, pravnice in mame treh otrok, ki piše iz globin vsakdanjega življenja in osebne vere. Njena pripovedna moč se skriva v iskrenosti, nežnosti in realnosti, ki se dotakne bralčevega srca.
V Veliki sejni dvorani Mestne občine Ljubljana je 22. maja 2025 potekal strokovni posvet z naslovom »Ljubljana – mesto dostopno osebam z gluhoslepoto«, ki ga je organiziralo Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.
Tako kot že vrsto let so tudi letos potekale v mesecu maju šmarnice, v kapelici Centra starejših občanov (CSO) Ormož , pod vodstvom gospe Marije Antolič in Renate Pajan.
Ideja je meso postala in 13 angažiranih posameznikov (med njimi ena posameznica) je 30. maja 2025, torej 36 let po zgodovinski Majniški deklaraciji 1989, ki je tlakovala pot slovenske osamosvojitve, javno objavilo novo – Majniško deklaracijo 2025.
O milostni Jezus,
pošlji nam svojega Duha
s svojo svetlobo,
da bi bil bolj znan.
Pošlji nam ga
s svojim ognjem,
da bi bil bolj ljubljen.
Pošlji nam ga
s svojimi darovi,
da bi ti prav sledili.
Amen.
sv. Helena Guerra
Ali je darovanje v dobrodelne namene, z mislijo, da bo to v korist nekemu pokojnemu predniku, lahko enakovredno maši, ki bi jo sicer opravili zanj? Vesela bi bila vašega odgovora in pojasnila. Petra
2. junija 1945, ko so pri roški Macesnovi gorici in drugod po Sloveniji še vedno potekali izvensodni poboji nasprotnikov Titovega režima, je imel papež Pij XII. v Rimu odmeven govor ob koncu vojne. V njem je kar dvakrat omenil Slovenijo.
To je presenetljivo, saj je nekatere druge dežele – na primer Italijo, Francijo, Hrvaško, Avstrijo, Belgijo in Nizozemsko – omenil le enkrat. Dvojna omemba Slovenije je še toliko bolj presenetljiva, ker ta takrat ni imela atributov samostojne države.
Papež je v govoru, ki je bil v osnovi namenjen kardinalom, največ razmišljal o premaganem nemškem nacionalsocializmu, pri tem pa opozarjal na njegovo zločinsko in protibožjo naravo. Prav v tem kontekstu je prvič omenil Slovenijo – prištel jo je med dežele, v katerih je nacizem najbolj preganjal Cerkev. Hrvaške med te dežele ni uvrstil.
Čeprav smo danes vajeni, da si slovensko Cerkev v razpravah in polemikah najpogosteje predstavljamo kot žrtev komunizma, moramo vedeti, da je bila pred tem žrtev fa...
Stičišče Azije in Afrike spada že dolgo med najbolj žgoča krizna žarišča na svetu. Čeprav je od nas oddaljeno več kot dva tisoč kilometrov, lahko tamkajšnji spopadi vplivajo tudi na naše življenje. To se je pokazalo v prejšnjem stoletju, ko je bil zaradi napetosti med Izraelom in Egiptom osem let zaprt Sueški prekop. Pred pol stoletja (5. junija 1975) so ga znova odprli, kar je bilo za mnoge znamenje, da je mir v tem delu sveta vendarle mogoč.
O umetni vodni poti med egiptovskimi mesti in Rdečim morjem so razmišljali že staroegiptovski vladarji. Prvi prekop so izkopali okrog leta 1850 pred Kristusom, vendar ga je v naslednjem tisočletju zasul pesek. Znova ga je ukazal izkopati faraon Neho II., ki je vladal na prehodu iz 7. v 6. stoletje pred Kristusom. Dela so verjetno končali šele sto let pozneje pod vladavino perzijskega kralja Dareja I. Zaradi novih kopenskih poti proti Vzhodu so prekop ob koncu 7. stoletja po Kristusu opustili.
Gradnja
Zamisel o povezavi med Rdečim in Sred...
Z ženo sva obiskala večji vrtnarski center v bližini Ljubljane. V tem času človek vedno znova ugotovi, da na vrtu še kaj manjka ali da smo se ušteli pri pomladanskem nasajanju. Sploh so vrtni centri zanimivi. Včasih človek odkrije okrasno cvetko, ki bi tudi morala biti na njegovem vrtu, ali pa se znova opogumi, da nasadi solato, ki mu jo je pred dnevi z dvignjene grede pospravil srnjak. Prav tu izhajam iz lastne, še sveže izkušnje.
V oddelku z okrasnimi rastlinami je bilo nekaj kvadratnih metrov namenjenih tudi zajčkom ali odolinom (Antirrhinum majus), enoletnicam, ki so krasile že vrtove naših prababic. Otroci smo njihove cvetove z veseljem prijemali, pri čemer so ti zazijali in ob tem spominjali na zajčka z odprtim gobčkom. Zajčki so bili v štirih barvah, zato je bila površina s cvetočimi sadikami prikupna že od daleč. Toda to sploh ni bilo najbolj pomembno. Kar nekaj obiskovalcem so ustavili korak ne zajčki, pač pa njihovi obiskovalci. V večjem številu so jih namreč obiskovale v...
Praznovanja abrahama so nekaj posebnega. So trenutki veselja, smeha in lepih spominov. Ko pa abrahama praznuje nekdo iz tvoje družine, dobi ta dogodek še posebej srčno noto.
Zame so rastline popolno darilo, primerno za vsako priložnost. Dišeč in aromatični nasad, ki ga je ob praznovanju 50. rojstnega dne prejela slavljenka, je nosil posebno sporočilo. Zasaditev ni bila le lepa, ampak tudi skrbno zasnovana. Bila je prava dišeča popestritev, ki bo še dolgo spominjala na prijetno praznovanje.
Okrogla posoda je bila zasajena z najbolj uporabnimi zelišči in dišavnicami, ki jih je dobro imeti pri roki. V središču je kraljevala citronka (Lippia citriodora) z ozkimi, intenzivno dišečimi listi in svežim vonjem po limoni. Odlična bo za pripravo pomirjujočega čaja ali pa preprosto za to, da se jo dotikamo in z njo odišavimo roke.
Ob njej sta rasli čokoladna meta in timijan, dve uporabni in raznoliki rastlini. Med metami poznamo celo paleto sort, od klasične poprove do tistih z vonjem po...
Koruzna sladka pogača
Vse sestavine zmešamo v gladko zmes, ki jo vlijemo v srednje velik pravokoten ali okrogel tortni model. Postavimo v segreto pečico in pri 200 stopinjah pečemo 25 do 30 minut. Sladko različico ponudimo toplo kot okusen kos peciva z maslom in marmelado, slano pa kot prilogo – odlična je tudi s skledo solate za večerjo.
Koruzni slani ocvrtki
Jajca in maščobo zmešamo z metlico, dodamo moko in še dodatke. Gladko zmes pustimo 10 minut počivati, da se zgosti. Dobiti moramo gosto tekočo zmes, po potrebi dodamo za žlico moke ali mleka. Nalijemo jo v vrečko za brizganje, nato brizgamo majhne kupčke v vroče olje in jih hrustljavo ocvremo.
Odcedimo in ponudimo kot slan prigrizek ali prilogo, sladkano pa kot sladico.
Opomba: Z bolj gosto zmesjo dobimo kupčke in manjše ali večje ocvrtke, z redkejšo pa nekakšne ocvrte vlivance.
V župnijski cerkvi sv. Ruperta v Voličini so se na Florijanovo nedeljo, 4. maja, zbrali številni gasilci in gasilke iz Voličine in Selc pri maši, ki jo je daroval župnik Jožef Muršec. Zahvalili so se za vse dobro, kar jih je spremljalo na njihovi poti od lanskega leta. Pohvalijo se lahko tudi z veliko mladih, ki jih z veseljem sprejmejo medse in jim prenašajo znanje.
Na god sv. Florijana je bila v okviru žegnanja pri kapeli lurške Matere Božje v Malem Mraševem (župnija Sveti Križ - Podbočje) Florijanova maša z blagoslovom gasilcev in njihovih vozil. Mašo in blagoslov je opravil župnik Damijan Štih, ki se je ob tem gasilcem zahvalil za njihovo plemenito poslanstvo in delo, več kot 40 zbranim gasilcem iz PGD Malo Mraševo in PGD Podbočje pa je poveljeval Toni Strgar.
Colske gasilke in gasilci smo se letos v svetem letu zbrali pri maši v sosednji župniji sv. Marjete v Podkraju. Pridružili so se nam tudi kolegi gasilci iz PGD Črni Vrh. Mašo v čast našega zavetnika in priprošnjika sv. Florijana in za vse žive in pokojne gasilce je daroval župnik Peter Černigoj. Pri maši smo gasilke in gasilci sodelovali z uvodi, branjem beril in prošnjami. Z ubranim petjem pa je mašo obogatil domači cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Lojzeta Bajca. Po maši smo obiskali še grob našega pokojnega vestnega člana Branka, ki je umrl pred petimi leti.