Vir: Družina
sreda, 23. julij
Sredi poletne vročine, ob praznovanju ene od lepih nedelj, smo trije štajerski duhovniki po naključju srečali anglikanskega duhovnika, ki je s svojo ženo počitnikoval pri nas. Povabili smo ju h kosilu, stekel je zanimiv pogovor.
Gospod David dušnopastiruje v Birminghamu, ki je najbolj industrijsko in rasno mešano angleško mesto. Dejal je, da je krščanstvo v njegovih logih zelo sekularizirano, malo ljudi pride k obredom, da pa se kljub temu on sam ne čuti na robu družbe. Zakaj? Ne samo zato, ker ima veliko stikov z ljudmi drugih ras in ver, ampak ker je ob tem odkril, da ti ljudje praviloma spoštujejo krščanskega duhovnika. Posebej uvidevni so navadno priseljenci iz osrednje Azije, vključno z muslimani. V duhovniku prepoznajo »božjega moža«, z njim znajo vzpostaviti prijeten in zaupen odnos.
Nobena skrivnost ni, da se z migracijami v sekularizirano in atei-stično Evropo »vrača Bog« oziroma da se zaradi migracij na stari celini znova krepi religioznost – takšna ali drugačna. Manj znano...
Marijina cerkev na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli je posvečena Marijinemu rojstvu, vendar jo bo veliko romarjev obiskalo tudi na praznik Marijinega vnebovzetja. Za tiste, ki se bodo pripeljali od daleč, bi bila škoda, če si ne bi spotoma ogledali še kakšne zanimivosti. Za človeka ni dobro, če hodi po svetu z zaprtimi očmi. Ne na svetek in ne na petek.
Svete gore so stara božja pot, saj je prva cerkev tam stala že v 13. stoletju. Legenda pravi, da so jo pozidali kunšperški gospodje. Kunšperška grofica se je nekoč med ježo izgubila v gozdu ter se zapletla v robidovje in grmovje. Zaobljubila se je, da bo na tistem kraju postavila cerkev, če se reši. Obljubo je izpolnila. Sedanja cerkev je dolga 31 metrov. V njeni ladji je prestol z Marijinim kipom. Nad cerkvijo stojita lurška kapela ter kapela sv. Sebastijana in Fabijana, pod njo pa sta kapeli sv. Jurija in sv. Martina.
SPREHOD PO SOTESKI
Ko po maši stojimo pred cerkvijo in se razgledujemo po okolici, vemo, da ne vidimo vsega. Zato...
Med skuto zamešaj sladkor, sol, limonin sok in lupinico, jajce, kislo smetano in na maslu prepražene drobtine. Listnato testo razvaljaj v obliki pekača. Položi ga na pekač, po sredini ga namaži s skuto in potresi z borovnicami. Testo prepogni z obeh strani proti sredini. Namaži z jajcem, ob strani nabodi zvitek z vilicami, da med peko laže uhaja para. Zvitek okrasi še z ostanki testa. Peci ga pri 180 °C 20 minut, potem zmanjšaj na 150 °C in peci še 35 minut. Pečenega in razrezanega potresi s sladkorjem.
V jelovem gozdu je bilo na vroč julijski dan nenavadno glasno. Tokrat glavne besede niso imele ptice, pač pa je polnilo ozračje glasno mrmranje čebel. Pozoren pogled je odkril množico čebel, ki so obiskovale visoke krošnje in tudi majhne jelke, ki so se šele komaj prebijale iz podrasti. Na podrasti so se v soncu svetlikali madeži sladke mane, ki je kapljala z dreves, na otip je bila mastna in lepljiva, z jezikom pa sem zaznal sladkobo.
Zelena hojeva uš (Cinara pectinatae) je življenjsko vezana na jelko ali hojo (Abies alba), kar sta dve imeni za isto drevesno vrsto. Tudi v barvah se ji je v celoti prilagodila, zelena je, z dvema medlima svetlima progama, ki spominjata na obarvanost hojinih iglic, ki jih krasita vzdolžni svetli črti. To jo odlično varuje pred plenilci, predvsem pticami, ki se prehranjujejo z njimi, kot tudi njihovimi jajčeci. Njena hrana je drevesni sok, do katerega pride s kljuncem, ki ga zabode v lubje. Viške izloča na zadku v obliki kapljice sladke tekočine, ki pr...
V poplavi prehranskih dopolnil se pogosto pozablja na naravne pripravke, ki so svojo učinkovitost dokazovali že stoletja. Eden takšnih zakladov iz narave je jabolčni kis.
Ta tradicionalni napitek, pridobljen iz fermentiranih jabolk, ni le kuhinjski pripomoček, temveč prava zakladnica koristnih snovi. Vsebuje vitamine A, B in C, obogaten pa je tudi z mineralnimi snovmi (kalij, magnezij, železo in žveplo). Eden najpomembnejših elementov pa je pektin, topna vlaknina, ki v telesu deluje kot naravni čistilec – nase veže škodljive snovi in pomaga pri njihovem izločanju.
Največ pozornosti si zasluži kalij, ki pomaga uravnavati tekočine v telesu, podpira delovanje živčnega sistema ter igra ključno vlogo pri zdravem delovanju mišic in ledvic. Redno uživanje jabolčnega kisa naj bi po ljudskih priporočilih in nekaterih študijah pomagalo tudi pri zniževanju krvnega tlaka, krepitvi srca, izboljšanju presnove in celo upočasnjevanju staranja.
Uporablja se tudi za nego kože. Kopeli in masaže...
V nedeljo, 29. junija, smo v župniji Vitanje v cerkvi Marije Pomočnice na Hriberci obhajali zlato mašo rojaka patra Zdravka Jakopa. Z ubranim potrkavanjem so nas presenetili viški ministranti. Ob jubilantu so bili zlatomašni pridigar p. Pavle Jakop, domačin p. Franci Kovše in župnijski upravitelj Alojzij Vicman. Pridigar p. Pavle je slavljencu čestital in orisal njegovo duhovniško pot in življenjsko držo. Po obhajilni prošnji pa so izrekli zahvalo, voščila in čestitke: v imenu župnije Vilma Ošlak, košaro dobrot mu je izročila Jožica Kuzman, v imenu sorodnikov pa nečakinja Tilka Jakob in v imenu občine župan Andraž Pogorevc. Po maši smo nadaljevali druženje s pogostitvijo, na voljo pa je bila tudi nova knjiga Razmišljanja, ki je izšla za ta jubilej.
Tilka Jakob
V nedeljo, 29. junija, je v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Dolencih obhajal 50 let mašništva tamkajšnji dolgoletni župnik Vili Hribernik. Z njim so somaševali škof Peter Štumpf, jubilantov brat Anton, sošolec in prav tako zlatomašnik Avguštin Raščan, srebrnomašnik in trenutni upravitelj župnije Dejan Horvat, stolni župnik Goran Kuhar in župnik iz Porabja Tibor Tóth. Škof Štumpf se je v nagovoru župniku Viliju zahvalil za 46 let služenja župniji in škofiji kakor tudi porabskim Slovencem, ki jih je redno obiskoval in tam maševal. Zato ne preseneča, da so se porabski Slovenci v velikem številu udeležili zlate maše. Prav tako so v lepem številu prišli verniki iz sosednje Avstrije. Domači verniki so slavljencu podarili mašni plašč. Pri maši so peli domači pevci, sodelovali pa so tudi birmanci. Zlatomašnik Vili je tudi čebelar in predsednik Čebelarskega društva Šalovci, zato so kamenček v mozaik tega jubileja prispevali čebelarji. Prišli pa so tudi sorodniki iz Šmarja pri Jelšah.
T. H.
V nedeljo, 29. junija, so praznovali tudi v župniji Kranj Primskovo. V cerkvi Marije Vnebovzete so se veselili srebrnega mašnega jubileja župnika Sebastijana Cerka. Sebastijan bo svoj mašniški jubilej praznoval septembra v svoji domači župnijo Borovnica. V župniji Kranj Primskovo je župnik šele od leta 2021. Ob koncu slovesnega bogoslužja smo prisluhnili zanimivemu zapisu o kar malo ovinkasti poti slavljenca v duhovniško službo. V mladih letih je bil zelo aktiven kolesar in planinec, od vsega začetka pa je rad hodil ministrirat in bil navdušen pevski pomočnik domačemu župniku. Po končanem drugem letniku elektro fakultete je vstopil v bogoslovno semenišče. Po mašniškem posvečenju je še nekaj časa študiral v Rimu. Kaplanske službe je opravljal po gorenjskih župnijah. Trinajst let je bil župnik v Stožicah, zdaj pa je že štiri leta na Primskovem. Pri maši so se domačim pevcem pridružili tudi pevci iz Borovnice. Tatjana Splichal
V soboto, 28. junija, so v Gornjih Petrovcih na Goričkem tamkajšnji gasilci praznovali sto let delovanja. Od leta 2018 je njihova predsednica Mateja Kučan. Ker je njihov društveni prapor star 65 let, so ob častitljivi obletnici delovanja dobili novega. Blagoslovila sta ga domači župnik Dejan Horvat in evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar. T. H.
V petek, 27. junija, je občina Razkrižje ob Ivanovem izviru pripravila slovesnost ob 27. prazniku občine in 34-letnici samostojnosti. Pripravili so bogat kulturni program s podelitvijo zahvalnih listin. Med prejemniki je bil tudi razkriški župnik msgr. Franc Režonja za predano delo v župniji Razkrižje, še posebej pri povezovanju in zbliževanju ljudi na narodnostno mešanem območju. Župnik Režonja je bil na tej prireditvi tudi slavnostni govornik. Na sam praznik samostojnosti 25. junija pa je daroval mašo na Šafarskem na mestu, kjer je zagorel prvi kres ob dnevu državnosti pred 34 leti.
T. H.
Župnija Bogojina je v dneh okrog Petrovega praznovala 25 let duhovništva rojaka Dejana Horvata. Župnik goričkih župnij Markovci in Gornji Petrovci, v zadnjem času soupravlja še župnijo Dolenci, je 27. junija na god Srca Jezusovega daroval jubilejno mašo v domači župniji Bogojina, kjer je leta 2000 obhajal novo mašo. Posebej je bilo slovesno na Petrovo, 29. junija, v rodnih Strehovcih, kjer se je ob kapeli Jožefa Delavca pod šotorom zbrala množica domačih vernikov, prišli so tudi iz župnij z Goričkega, kjer deluje, in iz sosednjega Porabja in Avstrije. Slavnostni pridigar je bil škof Peter Štumpf. V pridigi je orisal pot slavljenca, ki ne opravlja samo poslanstva duhovnika, ampak je tudi kmet, ki je blizu in v pomoč svojim vernikom na tej trdi gorički zemlji. Za svojega so ga sprejeli tudi porabski Slovenci in sosedje v Avstriji. Srebrnomašnik Dejan uresničuje svoje novomašno geslo »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«. T. H.
Škofijski odbor za nove duhovne poklice soboške škofije, ki ga vodi Andrej Lažeta, je tudi letos pred godom sv. Petra pripravil celonočno molitev za nove duhovne poklice v vseh treh dekanijah. Lendavska dekanija je molila v samostanu klaris v Turnišču, ljutomerska dekanija v župnijski cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru, soboška dekanija pa v stolnici v Murski Soboti. Verniki so vso noč pred Najsvetejšim goreče prosili in molili za nove duhovne poklice, saj tudi letos v soboški škofiji ni bilo mašniškega posvečenja, čeprav je iz teh župnij nekdaj bilo največ duhovnih in redovnih poklicev. T. H.
Pevka, voditeljica romanj in pisateljica Joži Kališnik je poskrbela za ponatis Sivčevega romana Kneginja Ema, ki je izšel v trilogiji Saga o Karantaniji. Romanu je dodala obsežen fotografski prikaz Emine romarske poti po Sloveniji in Avstriji zdravnice in prevajalke dr. Romine Schwarzlin iz Škofje Loke ter lastne molitve in pesmi v počastitev in priprošnjo k sv. Emi. Knjigo s kar 344 stranmi je naslovila Kneginja Ema. Sveta Ema Krška in njena romarska pot. Predstavila jo je 26. junija zvečer v pogovoru z bibliotekarko Ivanko Učakar na večer pred svetničinim godom v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku, predstavitev pa je s fotografijami najlepših cerkva in krajev ob Emini romarski poti v Sloveniji in Avstriji obogatila tudi Schwarzlinova. Številni zbrani udeleženci so skupaj z Jožico ter njeno hčerko Matejo, ki je predstavitev knjige obogatila s petjem in igranjem na klavinovo, zapeli tudi Jožičino pesem o sv. Emi Krški. Predstavitev je pripravilo Društvo sv. Jakoba Kamnik.
J...
V četrtek, 26. junija, so med večerno mašo, ki jo je daroval župnik Franc Hozjan, na orgle prvič igrali trije mladi glasbeniki. Julija, Polona in Rok, ki se izpopolnjujejo v igranju na cerkvene orgle, so vse navzoče prijetno presenetili.
Franci Klemenčič
Na dan državnosti smo v konkatedrali v Novi Gorici obhajali slovesno mašo za domovino. Somaševanje je vodil novogoriški župnik Milan Pregelj. S kora so doneli glasovi združenih zborov goriških župnij. Po maši, pri kateri smo prosili in se zahvaljevali za dar domovine in lastne države, je sledil kulturni program, v katerem so besede govornikov povezovali koščki melodije Slovenija, od kod lepote tvoje, ki smo jo na koncu vsi skupaj zapeli. Zbrane je najprej nagovoril predsednik VSO Oton Filipič, ki je bil s sodelavko Vando Mervič glavni pobudnik maše za domovino. Sledil je pozdrav novogoriškega podžupana, za njim pa je o pomenu samostojne države in o času njenih začetkov pred 34 leti spregovoril predsednik SDS Janez Janša. Vsem pa je bila ves čas skupna misel, s katero je sklenil svoj govor: Bog živi Slovenijo! K. Š.
V sredo, 25. junija, je bil na krstni dan Božjega služabnika Daniela Halasa v župniji Črenšovci Halasov molitveni shod. V cerkvi je bila pred mašo, ki jo je daroval odranski župnik Lojze Kozar ob treh somašnikih, molitev za Halasovo beatifikacijo. Po maši pa so v parku ob cerkvi zasadili drevo, saj je shod potekal pod geslom »Dobro drevo rodi dobre sadove«. Tudi mučenec Halas je in še rodi dobre sadove. Počastili so tudi 80. obletnico Halasove mučeniške smrti. Blagoslovili so pa tudi kolesa, saj se je tudi Halas na zadnjo pot podal s kolesom.
T. H.
Krajevna skupnost Podblica, Mešani pevski zbor sv. Tilna KD Jožeta Paplerja Besnica ter župnija Besnica so v sredo, 25. junija, pripravili slovesno praznovanje dneva državnosti na Jamniku. Začeli so z mašo v cerkvi sv. Primoža in Felicijana, ki jo je daroval domači župnik Igor Jereb. Po maši je sledil bogat kulturni program, s katerim so počastili državni praznik. V programu sta nastopila Mešani pevski zbor sv. Tilna, ki ga je na klaviaturah spremljal Filip Ošlaj, ter vokalna skupina Podjelovški fantje, ki jih tako kot zbor vodi Janez Fabijan. Nastopili so tudi recitatorji in flavtistka Neža Obed. Posebno svečanost sta programu dodala priznana solista: sopranistka Andreja Nika Fabijan in baritonist Bor Brenkuš Porenta, ob spremljavi pianista Filipa Ošlaja. Iz zvonika cerkve sv. Primoža in Felicijana so prazniku v pozdrav odzvanjale melodije pritrkovalcev iz Kamne Gorice in Besnice. Program je pripravila in vodila Anica Kordež. Po slovesnosti so se obiskovalci družili ob cerkvi, vzdušje...
Pred praznikom dneva državnosti smo v Kulturnem društvu Sotočje gostili profesorja in političnega analitika dr. Boštjana M. Turka. Med predavanjem z naslovom Republika Slovenija je spomenik, trajnejši od brona je predstavil svojo zadnjo knjigo. Povedal je, da je Slovenija kljub nekaterim težavam po osamosvojitvi napredovala, ker temelji na zahodnih vrednotah. Jugoslavija ravno zaradi tega ni mogla obstati. Da se je slovenski narod ohranil, so v veliki meri zaslužni duhovniki. Bili so učitelji, s slovenskimi pridigami ohranjevalci slovenskega jezika, s hranilnicami rešitelji Slovencev. Tudi današnji odločevalci v slovenski politiki bi si morali prizadevati za te vrednote. Damijan Janežič
Na predvečer dneva državnosti so člani KD Alojz Kocjančič Puče - Koštabona pripravili prireditev v spomin na 25. junij 1991, ko je skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in tako je Slovenija postala samostojna država. Kulturni program z recitacijami in pesmimi pod vodstvom zborovodkinje Ivane Milke Pucer je potekal po vaških trgih Puč. V sprevodu je vihrala slovenska zastava. Domoljubne vsebine so poudarile, da je slovenski narod pred 34 leti z osamosvojitvijo prešel v novo obdobje. Zadnji postanek pred spomenikom padlih pa je bil namenjen 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Sonja Cergol
Na praznik sv. Janeza Krstnika smo se romarji iz različnih krajev podali iz Ljubljane na romanje k Materi Mariji v Fatimo. Za duhovno vodstvo je poskrbel p. Peter Lavrih, za poznavanje zgodovine in cerkva pa vodič Jože. Obiskali smo tudi baziliko z grobovoma Hijacinte in Frančiška, kapelo prikazovanj. V srcih smo prinesli prošnje za zdravje nas samih, naših družin, vseh bližnjih, za mir v domovini in svetu. Na tem kraju se srce umiri, prebuja se upanje in volja do življenja. Po večerji smo se udeležili molitve rožnega venca in slovesne procesije z lučkami. Obiskali smo še nekatere druge kraje. Po štirih dneh smo se z blagoslovom fatimske Marije srečno vrnili domov. Milena Vovko