Vir: Družina
petek, 12. december
Papež Leon XIV. je v baziliki sv. Petra daroval mašo ob prazniku guadalupske Matere Božje.
Obet, da bo obravnava, ki je bila 12. decembra razpisana v medijsko odmevnem sodnem primeru tožbe novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možina proti pesnici Svetlani Makarovič zaradi verzificiranih žalitev, se je izkazal za preuranjenega: postopek se bo po dokaj burnem dogajanju v sodni dvorani nadaljeval marca prihodnje leto.
V nedeljo, 7. decembra, smo se molivci Združenja čudodelne svetinje že tretjič zbrali v kapeli v Domu sv. Lenarta, kjer smo se na letnem srečanju s sveto mašo zahvalili za vse, kar smo po Brezmadežni prejeli.
Ljubljanski župan Zoran Janković je pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki preiskuje zlorabe v povezavi z gradnjo povezovalnega kanala C0, poudaril, da projekt ne predstavlja tveganja za pitno vodo. Mestni svetnik Aleš Primc, ki ga danes sicer ni bilo, odločno nasprotuje gradnji, saj je prepričan, da bo ogrozil čisto pitno vodo za celotno prestolnico.
Prejemniki Trubarjevega priznanja za leto 2025 so Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ter doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn. Priznanja so iz rok ravnateljice NUK dr. Jane Kolar prejeli na podelitvi v sredo, 10. decembra 2025, v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Komendski župljani smo se v iztekajočem se letu tudi spominjali svojih velikih mož. Prav posebej zidarskega mojstra Boštjana Belcijana (Suhadole, 6. 1. 1898 – Gora 24. 8. 1970), župnika in zaslužnega dekana Viktorijana Demšarja (Stara vas pri Žireh, 12. 3. 1904 – Komenda, 1. 1. 1992) ter župnika in dekana Nikolaja Pavliča (Velika Lašna 5. 12. 1945 – Komenda, 28. 9. 2000).
V Rimu ta konec tedna poteka zadnji večji dogodek svetega leta 2025. Tridnevni jubilej zapornikov bo trajal do nedelje, 14. decembra, ko bomo obhajali že tretjo adventno nedeljo. Na jubilejnem romanju pričakujejo več kot šest tisoč udeležencev iz približno 90 držav.
Minili so trije meseci od mojega prihoda na Madagaskar, tako da je že četrtina predvidenega časa na otoku za mano. Poleg občestva na misijonu Ampitafa vedno bolj spoznavam tudi širšo cerkveno skupnost. K temu pa pripomorejo posebni dogodki, ob katerih se srečamo. Nazadnje je bilo to ob mašniškem posvečenju v Vangaindranu.
Umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar je dobro znan avtor kulturnih oddaj in prispevkov na Televiziji Slovenija. Zadnji dve leti se v Praznični z njim potepamo po slovenskih mestih, kjer nam v reportažah vedno odkrije kaj neznanega. Manj znano pa je, da je dr. Doblehar tudi velik ljubitelj in poznavalec jaslic. Letos je svojo zasebno zbirko jaslic, kar 50 kosov, v petek, 12. decembra, na ogled ponudil na razstavi v Galeriji Družina.
Tretja adventna nedelja je tradicionalno »nedelja veselja«. Zakaj svojih najbližjih ne bi razveselili tudi s prazničnimi piškoti? Da bo veselje še večje, se priprave sladkih dobrot lahko lotimo skupaj.
V Pokrajinskem arhivu Maribor so postavili na ogled razstavo Socialistični puntarji, na njej so prikazali, kako so komunisti po vojni ropali in »sodno« preganjali kmete. Tega nasilja je bilo zelo veliko.
Gvadalupska Marija, Božja mati temnejše polti, katere god obhajamo 12. decembra, je s prikazovanji in čudovito podobo, ki jo je dala svetu po sv. Juanu Diegu, polno skritih pomenov in za znanost nerazumljivih pojavov, spremenila tok zgodovine ter osvojila srca Američanov in vernikov po vsem svetu.
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Rodilo se nam bo Dete,
močni Bog ime bo njegovo,
sedel bo na prestolu Davida Očeta in gospodoval bo;
njegova oblast bo na njegovi rami.
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Betlehem, mesto najvišjega Boga,
iz tebe bo izšel vladar Izraelov
in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti
in poveličan bo sredi vesoljne zemlje,
in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Sprašujem, ali bo takrat, ko bo Jezus drugič prišel in se bodo slišale trobente za oznanilo njegovega prihoda, še mogoče narediti osebno spoved, ali bo prepozno. Ivan
Prijateljica, mati štirih otrok, mi je nekoč rekla, da moramo starši (in vzgojitelji) otrokom dati korenine in krila. Korenine so podoba trdnosti, pripadnosti, varnosti in stanovitnosti, krila pa podoba poguma, vedoželjnosti, samoiniciativnosti in prožnosti. Težka naloga! In kako nam gre?
Zdi se mi, da nam pri krilih sodobna družba precej »pomaga« (kar pomislite na vse šolske in obšolske aktivnosti, izmenjave in potovanja), drugače pa je s koreninami. Poznam precej mladih ali že manj mladih, ki jim za razliko od njihovih staršev (še) ni uspelo pognati korenin na delovnem mestu in v okolju, kjer živijo. Kljub dobri izobrazbi in sposobnostim menjajo službe, se selijo zdaj sem, zdaj tja, se vozijo na delo strahotno daleč, pridobivajo nove veščine, polovično plačo dopolnjujejo z raznimi »bulšihti« (če si smem izposoditi izraz iz istoimenske knjige), ki jim sicer niso v veselje, a pač dobro »nesejo«. Ne gre za nostalgično koprnenje po večdesetletni lojalnosti istemu zanesljivemu delodajalc...
Prihodnjo pomlad bo minilo trideset let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Spomin na njegovo bivanje med nami je kljub precejšnji časovni odmaknjenosti še vedno živ. To začutimo tudi na 986 metrov visokem Špečku nad Colom, kjer so lovci leta 1997 postavili spominski križ.
Col leži na robu Trnovskega gozda na nadmorski višini 619 metrov. Cesta iz Godoviča in Črnega Vrha, ki se ji pridružita cesti iz Podkraja in s Predmeje, se tu prevali navzdol proti Vipavski dolini, katere dno leži petsto metrov nižje od Cola. Ker ima kraj pomembno prometno lego, so v njem nekoč pobirali colnino (mitnino, carino). Po tem je dobil ime.
Leta 1873 je Col dobil šolo, leta 1905 je bila posvečena nova cerkev sv. Lenarta, leta 1947 pa se je v kraju rodil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak. V začetku letošnjega leta je imel Col 523 prebivalcev, kar je 40 več kot leta 1991.
Col je na eni strani odprt proti dolini, na drugi strani pa ga obdaja množica gozdnatih vzpetin. Iz njega se lahko o...
Nedaleč od doma, v dolini, ki se stiska k vznožju Toškega Čela, teče potok ali bolje rečeno potoček. Tako je majhen in kratek, da še imena ne premore. Izvira v dolomitnem svetu in se na koncu doline pretoči na travnato ravnico, kjer po borih tristo metrih ponikne v kraška tla. Na svetlo znova pride v bližnjem Podutiku, kjer se njegova zgodba konča z izlitjem v Glinščico. Ob visoki vodi, ko struga postane premajhna, hudourne vode najdejo tudi nekdanje, prastare požiralnike, ko pa tudi ti niso kos visoki vodi, dolina premore majhno jezero, ki izgine že po nekaj urah. Voda v potočku je nasičena z apnencem in je čista, na izviru celo pitna.
Ljubka mala voda pa premore veliko življenja, več kot bi ji človek prisodil. Potok nikoli ne presahne, bregovi pa so mehki, kot nalašč za sladkovodne rake koščake, ki vanje dolbejo svoje račine, to so luknje, kamor se zatečejo predvsem podnevi. Prisotnost rakov govori v prid čistosti vode, zato je potoček še kako vreden pozornosti. Ko je bila hči še os...
V zimskih mesecih je manj možnosti za rekreacijo na prostem. Vseeno lahko poleg pohodov, ki so aktualni v vseh letnih časih, izbiramo med različnimi zimskimi dejavnostmi. Ena takšnih je drsanje. Zadnjih nekaj let so temperature nekoliko previsoke, da bi uživali na naravnih drsališčih, zato ima vedno več krajev v Sloveniji umetna drsališča. Marsikje imajo obiskovalci tudi možnost izposoje drsalk. Večinoma je uporaba drsališča plačljiva, najdejo pa se tudi drsališča, kjer lahko obiskovalci drsajo brezplačno. Na spletni strani: https://kamzmulcem.si/ je dostopen aktualen seznam drsališč v Sloveniji. Za najmlajše drsalce je priporočljivo, da med drsanjem uporabljajo čelado. Na večini drsališč imajo napisan hišni red, ki ga morajo drsalci upoštevati. Tudi tam, kjer tega nimajo, pa je prav, da se obiskovalci na drsališču primerno obnašajo. Nekaj pravil:
• Na ledeno ploskev je prepovedano vstopati brez drsalk. To še posebej velja za starše, ki brez sramu v umazanih čevljih učijo svoje malčke...
Zdrobova zeljna juha
Na maščobi popražimo čebulo, nato v lonec dodamo še narezano zelje in naribano korenje. Pražimo oz. dušimo 5 minut. Zalijemo z vodo ali jušno osnovo, solimo, popramo, začinimo z lovorjem, zavremo. Ogenj nato zmanjšamo in pokrito kuhamo dalje nad šibkim ognjem 20 minut.
Zdaj v juho vmešamo zdrob in kuhamo še 5 minut. Tako jo lepo zgostimo in obogatimo.
Različica: Vmešamo razžvrkljan jajček, ki v vroči juhi takoj zakrkne v proge ali v trakove, kakor pri prežganki.
Skutne rezine z zdrobom
Vse sestavine pomešamo skupaj in pustimo v skledi vsaj pol ure, da zdrob nabrekne. Iz zmesi nato oblikujemo 2 štruci, vsako ovijemo v krpo ali v papir za peko in nato v krpo, ki jo lepo učvrstimo, nato štruci kuhamo v slanem kropu okoli 25 minut. Kuhano vzamemo iz vode, počakamo 5 minut, nato odvijemo in narežemo na rezine. Po želji zabelimo z maslenimi drobtinami, ponudimo kot prilogo golažu ali kot glavno jed ob veliki skledi solate.
Apostolski nuncij Luigi Bianco na prvem uradnem pastoralnem obisku v škofiji Koper