Vir: Družina
sreda, 10. junij
O primernih in tudi manj primernih darilih, ki lahko učitelje spravitjo tudi v zadrego
Strip o sporočilu karmelske Matere Božje. Avtorja Philip Kosloski in Bruno Abdias. Izšlo pri založbi Družina.
Evropski parlament je 21. maja v Strasbourgu z veliko večino dokončno potrdil novo direktivo o pravicah žrtev kaznivih dejanj (440 glasov za, 49 proti in 84 vzdržanih). Prenova krepi pomoč žrtvam nasilja, spolnih zlorab, zalezovanja in zločinov iz sovraštva, uvaja spletno prijavo ter enotno evropsko številko 116 006. A prvič se v zakonodaji EU izrecno pojavi tudi beseda splav: med storitvami za žrtve spolnega nasilja je naveden »dostop do splava«, kjer je ta zakonit. Za zagovornike kulture življenja je to opozorilo, da resnična zaščita ranjenih ne sme postati vrata za širjenje kulture smrti, opozarjajo organizacije za življenje.
Zvezna država Washington je 20. maja poravnala tožbo krščanskih rejnikov Shana in Jennifer DeGross. Zakoncema leta 2022 niso obnovili rejniške licence, ker nista hotela potrditi ideologije spola (»gender«), ki je v nasprotju z njuno vero. Država bo spremenila pravila, vernim zakoncem ne bo več nalagala pogojev zaradi prepričanj o zakonu, spolu ali spolnosti, plačala pa jim bo tudi 250.000 dolarjev odvetniških stroškov. ADF opozarja, da rejniški otroci potrebujejo ljubeče domove, ne ideoloških preizkusov.
V svoji prvi okrožnici Magnifica Humanitas o varovanju človeka v dobi umetne inteligence, objavljeni 25. maja, papež Leon XIV. nagovarja tudi družine. Sporoča jim, da tehnologija ne sme nadomestiti doma, skupnega obroka, skupne molitve in potrpežljive vzgoje. »Vzgoja je dolga pot, ki zahteva potrpežljivost, resnične odnose in meje,« zapiše papež in starše opozarja na prezgodnjo in nenadzorovano rabo telefonov, ki otroke izpostavlja osamljenosti, zasvojenosti, pornografiji in nasilju. Otroka ni mogoče vzgojiti z aplikacijami, risankami ali šolanjem. Šola je partner, ne nadomestek družine. »Človeško srce tudi danes hrepeni po pristni bližini,« poudarja papež ter brani prvotno pravico staršev do vzgoje.
Srce bije že 22. dan po spočetju je geslo Pohoda za življenje, ki bo na mariborskih ulicah v soboto, 20. junija. Dogajanje se bo začelo ob 9.30 na Grajskem trgu. Udeležence bo med drugim nagovoril Marcos Tavares, legenda mariborskega nogometa. S Pohodom za življenje organizatorji želijo zaščititi vsako človeško življenje od spočetja do naravne smrti.
»Kaj bi podarili razredniku naših otrok?« je vprašanje, ki ob koncu šolskega leta zaposluje misli mnogih staršev. Nekateri iščejo ideje, kako zares učitelju izkazati hvaležnost, drugi želijo učitelju nekaj podariti, »ker se to spodobi« …
Konec šolskega leta je čas, ko tudi učitelji delamo refleksijo in se tudi mi sprašujemo o darilih. Ne, ne sprašujemo se, kakšno bonboniero ali šopek nam bodo učenci podarili. Razmišljamo o tem, kaj smo učencem v tem šolskem letu podarili mi. Je bilo to samo znanje? Ali morda tudi vrednote? Morda zgled, kako se pogovarjati z nekom, s komer se sploh ne strinjaš? Smo učencem uspeli dati občutek, da so ocene zgolj številke, ki nikakor ne določajo njihove vrednosti? Smo komu od učencev uspeli pokazati in dokazati, da je dragocen točno tak, kot je? Smo komu na dan, ko se mu je vse zdelo bedno, uspeli na obraz narisati nasmeh? Čeprav kakovostno znanje zelo cenim, so vsa ta darila vredna še veliko več. Do njih ne moreš priti z umetno inteligenco, pač pa le z...
V torek, 9. junija, so na Tavčarjevem vrtu v Loki pri Zidanem Mostu v okviru prireditve Slavospev Loki ob tradicionalni obeležitvi dneva Primoža Trubarja predstavili knjigo Alojza Rebule: »Dnevniški zapisi (1948–1954)«.
Po silovitem potresu z magnitudo 7,8, ki je v začetku tedna prizadel Filipine, je Slovenska karitas odprla račun za pomoč prizadetim.
Mesečnik Naša luč letos praznuje visok jubilej 75 let neprekinjenega izhajanja. To pomembno obletnico je Rafaelova družba obeležila na nekoliko drugačen, bolj mladosten način, s filmskim večerom in druženjem v torek, 9. junija 2026, v Galeriji Družina v Ljubljani.
Danes mineva sto let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja, ki se je v zgodovino zapisal predvsem s svojo mojstrovino, baziliko Svete družine v Barceloni.
V nedeljo in ponedeljek, 7. in 8. junija, je skozi Slovenijo romala v Rim in na Monte Cassino skupina Poljakov iz kraja Lubecko v Gornji Šleziji. Romali so z 11 traktorji, starimi od 50 do 70 let, večinoma znamke ursus.
Leta 1965 je France Kozina, eden od treh v emigraciji znanih rešencev iz komunističnega brezna smrti v Kočevskem rogu, v reviji Tabor v Buenos Airesu objavil pričevanje Beg iz Kočevskega roga. Kasneje je napisal še dve daljši verziji, tu objavljam omenjeno iz leta 1965.
Eden od petih letošnjih novomašnikov, ki bodo ob prazniku apostolov Petra in Pavla posvečeni v duhovnike, je Timotej Fijavž Vivod, ki prihaja iz Slovenskih Konjic, iz nadžupnije sv. Jurija. Odločitev za duhovništvo se je v njem skozi leta vseskozi krepila. Na poti odkrivanja življenjske poklicanosti mu je bil v veliko pomoč arhidiakon Jože Vogrin, prvi zgled pristne vere pa je našel v lastni družini, kjer je odraščal ob starejši sestri in mlajših bratih dvojčkih.
torek, 9. junij
Priprošnja bl. Ane Marije Taigi
Od prvih pojavov javno dostopne umetne inteligence pred kakšnima dvema letoma sem se počutila precej nelagodno. Tudi ko je šlo za nedolžne šale ali zapravljanje časa v interakciji z UI, mi je bilo precej nelagodno. Kadar jo je kdo uporabljal neironično, pa sploh.
Kmalu se je umetna inteligenca začela pojavljati povsod. Slike na oglasih, letakih, naslovnicah knjig. Besedila v medijih, na spletnih straneh in omrežjih. V domačih nalogah učencev. V seminarskih in raziskovalnih nalogah. Celo med besedili, prispelimi na literarne natečaje. Da o ljudeh, ki z umetno inteligenco kramljajo kot z resnično osebo, ne govorimo.
Sama pa še vedno do UI nisem čutila drugega kot odpor. No, in malo strahu. Ne morem opisati, kako sem se razveselila, ko sem izvedela, da papež v svoji prvi okrožnici obravnava to problematiko. »Tako je, le povej, kar jim gre!« sem si mislila.
A bolj kot sem brala, bolj sem spoznavala, da moram svoj pogled na umetno inteligenco spremeniti tudi jaz.
Papež Leon mi je odprl...
Po informacije za zdravje otrok k preverjenim strokovnjakom
Andreja Gregorič, ilustratorka, slikarka in grafična oblikovalka
Kot ravnateljica študentskega doma mi povejte, v čem se bistveno razlikujejo katoliški in drugi študenti v Sloveniji? Karolina
Razlike med katoliškimi in drugimi študenti niso nujno velike, saj veliko mladih živi podobno ne glede na versko pripadnost. V tem obdobju je v ospredju študij, sprejemanje življenjskih odločitev, kot je izbira življenjskega stanu, finančno osamosvajanje itn. Bistvena podstat vsakega študenta pa so vrednote in pogled na življenje. Katoliški študenti so prek različnih dejavnosti pogosto povezani z župnijo ali kakšno katoliško organizacijo. Večkrat razmišljajo o etičnih vprašanjih s krščanske perspektive. Poleg tega se pogosto udejstvujejo v prostovoljstvu in na raznih duhovnih programih. Prav v tem kontekstu se katoliška mladina čuti del širše cerkvene skupnosti in išče skupino s podobnimi katoliškimi pogledi. In vloga katoliške vere? Pri nekaterih študentih ima vera bolj aktivno, pri drugih pa bolj pasivno vlogo, kar je odvisno od posameznikov in njihovega oza...
Katoliški študentski dom je tudi prostor skupnosti, pravijo FŠD-jevci ob 30-letnici