Vir: Družina
četrtek, 22. januar
Moj Bog, izpovedujem,
da ti lahko razsvetliš mojo temo.
Izpovedujem, da samo ti to zmoreš storiti.
Želim, da bi se moja tema razsvetlila.
Ne vem, ali boš, a to, da ti lahko in jaz želim,
sta zadostna razloga za to, da prosim.
Obljubljam, da bom po tvoji milosti,
za katero prosim, sprejel vse, za kar
bom na koncu prepričan, da je resnica.
In po tvoji milosti se bom varoval vsake utvare,
ki bi me vodila k temu, da bi sprejel tisto,
kar bi narekovala narava, namesto tega,
kar odobrava razum.
sv. Janez Henrik Newman
Pozdravljeni, zanima me, ali smo vsi ljudje Božji otroci (v tem primeru ne glede na starost). Ali to pomeni, da nas Jezus vedno sprejema kot tiste otroke v Svetem pismu (Mr, 10,13-16)? Ivan
Papež Janez Pavel II. je 13. aprila 1986 obiskal sinagogo v Rimu, ki stoji v judovski četrti ob reki Tiberi. To je bil prvi obisk sinagoge od kakšnega papeža od časov, ko je v Rimu živel in deloval sv. Peter. Rimski veliki rabin Elio Toaff je sprejel papeža pred sinagogo in ga popeljal v notranjost, v kateri se je trlo judovskega ljudstva in gostov. Ob vstopu so judovski verniki močno in navdušeno prepevali Psalm 150: »Aleluja! Hvalite Boga v njegovem svetišču! Aleluja!« V svojem nagovoru v sinagogi je papež Jude imenoval »naši starejši bratje«.
Sam sem kmalu zatem več let živel v Rimu v klaretinskem bogoslovju, le slab kilometer od judovske četrti. Bil sem priča veliki simpatiji in dialogu med judovstvom in krščanstvom, ki sta se v večnem mestu razvili po zgodovinskem obisku. Elio Toaff in Janez Pavel II. sta ob tem postala tudi osebna prijatelja.
Kakšno desetletje prej je francoski filozof André Frossard imel čast, da je spadal v krog prijateljev papeža Pavla VI. Ravno Frossardu do...
Pred pol stoletja (18. januarja 1976) so japonski ribiči vzhodno od filipinskega otoka Mindanao opazili rešilni splav z dvema izčrpanima moškima. Izkazalo se je, da gre za mornarja z več kot tristo metrov dolge ladje Berge Istra, ki se je potopila tri tedne pred tem. Štiri leta pozneje je v skrivnostnih okoliščinah izginila tudi njena sestrska ladja Berge Vanga.
V soboto, 15. januarja 1972, sta jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in njegova žena Jovanka z motornim čolnom prispela v puljsko ladjedelnico Uljanik. Tam ju je s ploskanjem pozdravila množica delavcev, na slavnostni tribuni pa ju je sprejela velika skupina lokalnih in republiških politikov.
»Dajem ti ime Berge Istra«
To je bil poseben dan ne samo za puljsko ladjedelnico, temveč za vso Jugoslavijo. Na krst je namreč čakala orjaška, 314 metrov dolga ladja za prevoz nafte in razsutega tovora. Bila je največja, kar so jih zgradili v Jugoslaviji, in največja na svetu. Norveški ladjar Sigval Bergesen je v Uljaniku naročil š...
Po dolgem času sem se spomnila na fižol iz pečice; iskala sem namreč ideje za malo manj mesne obroke, saj mi po praznikih to kar prija. To je krasna glavna jed ali priloga, ponudimo jo lahko s polento, njoki ali pojemo s kruhom. Kar nam je ostane, pa z veseljem porabimo kot dodatek enolončnici, s katero se radi ogrejemo pozimi. Meni je všeč nekoliko bolj pekoča, pa vam?
Gosi poznamo več vrst, najbolje seveda domačo gos, katere izvorna vrsta je siva gos, največja z naše celine. Še vedno je med najbolj vpadljivimi, v majhnem številu gnezdi tudi pri nas, velika večina teh mogočnih ptic, ki z značilnimi klici opozarjajo nase v zraku, ko letijo nad nami v klinasto oblikovani jati, pa so gostje s severa. V sredozemske kraje se selijo zato, ker jih pozimi ne pokriva snežna odeja, če pa jo, je to le naključno in traja kratek čas. Sneg jim namreč skrije hrano, to so različne zeli in trave ter semena, kajti gosi so rastlinojede.
Nekoliko manjša od sive je beločela gos (Anser albifrons), ki velja za pravo prebivalko tundre, torej krajev, kjer vladajo zares izjemne zimske razmere. Kot že ime pove, ima izrazito belo čelo, ki je dobro vidno že od daleč, na trebuhu pa ima na sivorjavi podlagi temne proge. Mladostne ptice teh prog nimajo. Beločela gos nastopa v dveh podvrstah oziroma rasah, v strokovnih krogih prihaja celo do nasprotujočih si mnenj, da gre pravzapra...
Anemija, pogosto imenovana tudi slabokrvnost, velja za eno najpogostejših krvnih motenj. Najpogosteje je povezana s pomanjkanjem železa, folne kisline ali vitamina B12, snovi, ki imajo pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvnih telesc.
Slabokrvnost pomeni zmanjšano število rdečih krvničk oziroma nižjo raven hemoglobina v krvi. Hemoglobin je sestavni del eritrocitov in omogoča vezavo ter prenos kisika po telesu. Kri ima pomembno nalogo tudi pri prenosu hranil in sodeluje pri odstranjevanju presnovnih odpadkov. Za tvorbo hemoglobina je nujno potrebno železo, zato njegovo pomanjkanje lahko vpliva na delovanje različnih telesnih sistemov.
Če je preskrba tkiv s kisikom zmanjšana, se lahko pojavijo utrujenost, slabša telesna zmogljivost, pomanjkanje energije ter zmanjšana odpornost organizma. Pomanjkanje železa se pogosteje pojavlja v obdobjih rasti, nosečnosti in dojenja, ob večjih telesnih naporih, intenzivnem delu ali ob izgubi krvi. Ob tem se lahko postopoma zmanjšujejo tudi zaloge že...
Fižol iz pečice
V ponvi na malo maščobe popražimo zelenjavo, mesnine, dodamo fižol s fižolovko vred, paradižnik, vse začinimo, da je okusno in ravno prav pekoče. Prilijemo še skodelico vode, zavremo, nato ponev prestavimo v segreto pečico. Če imamo ponev, ki ne sme v pečico, vse pripravljeno preložimo v model in ga postavimo v pečico.
Pečemo 1 uro, pri tem voda izpareva, da nastaja krasna gosta omaka, fižol se lepo mehča, arome se mešajo in krepijo. Če je vode vseeno premalo, jo še malo prilijemo in pečemo dalje. Vsekakor pustimo vsaj toliko časa, da se na površini fižol lepo zapeče.
Solata s kvinojo
Kvinojo na rešetu oplaknemo in nato v slani vodi skuhamo do mehkega, za kar potrebujemo 10 do 15 minut. Kuhano precedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in pretresemo v solatno skledo. Dodamo nariban korenček, zelje, rezine zelene, nazadnje pa še vložnine in grobo nasekljane orehe. Solato bogato okisamo, ne pozabimo na limono, in pustimo, da 10 minut postoji, nato jo postrežemo.
V nedeljo, 21. decembra 2025, je župnijo Rakek obiskal ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, ki je daroval mašo in po njej blagoslovil obnovljeno streho župnijske cerkve Srca Jezusovega, ki jo je v preteklem času poškodovalo neurje. Ob tem nas je ob prihajajočih božičnih praznikih tudi nagovoril in poudaril pomen župnijske skupnosti in sodelovanja. Škof Šuštar je blagoslovil tudi mladinsko sobo v prostorih župnišča. Na novo urejena in opremljena soba bo namenjena izvajanju verouka in mladinskih srečanj, da bodo o–troci in mladi v prijetnem okolju preživljali čas v družbi vrstnikov, poglabljali vero in razvijali nova prijateljstva.
Darja Debevec
V nedeljo, 21. decembra 2025, smo se zahvalili vsem, ki so s svojim znanjem, delom in podporo prispevali k obnovi tal prezbiterija naše cerkve ter k vgradnji novih oken na župnišču. Obnovitvena dela je blagoslovil soboški škof Janez Kozinc. Iskrena zahvala je bila namenjena konservatorki Luciji Fabjančič, ki je z jasnimi strokovnimi usmeritvami, podporo pri izbiri rešitev, oblikovanju vzorca tal, svetovanjem pri izbiri oken ter pomočjo pri razpisu na Občini Brežice pomembno prispevala k uspešni obnovi; družini Verstovšek, ki je z nesebično pomočjo in zavzetim delom izvedla obnovo tal; faranom, ki so pripevali po svojih močeh. Veseli smo bili škofa Kozinca, ki je bil v Pišecah tri leta župnik. V pridigi je govoril o delovanju Svetega Duha ter o veselju ob zbiranju ob Božji mizi. Somaševali so duhovniki dekanije Laško – Videm ob Savi, mladi pa so prinesli betlehemsko lučko miru. Nataša in Miha Plevnik
Pod okriljem župnijske Karitas se ob četrtkih zbiramo v skupini Klepet ob ročnih delih. S svojimi izdelki smo se predstavile na občinskem praznovanju. Nekaj izdelkov smo obiskovalcem podarile za lepše praznike, nekaj pa zamenjale za priporočen dar, s katerim bomo še lažje dobrodelne. Redno pletemo kapice in nogavičke za porodnišnico, izdelale smo 1.300 voščilnic za vsako gospodinjstvo v župniji, za prihodnje leto pa pripravljamo akcijo, ki je zaenkrat še skrivnost. Lepo je sodelovati in obdarovati, največji dar pa smo druga drugi.
Darja Kastelic
V soboto, 20. decembra 2025, smo se vaščani Orehovice in okoliških vasi zbrali pri cerkvi Svete Trojice nad Orehovico, kjer je škof Peter Štumpf blagoslovil obnovljeno streho, na novo urejeno odvodnjavanje ter sveže prepleskano cerkev. Praznovanje smo začeli s peš romanjem iz Orehovice, nadaljevali pa s škofovim blagoslovom obnovitvenih del in slavnostno mašo. Slavje se je nadaljevalo po maši, ko smo se zbrani pred cerkvijo ob domačem pecivu in dobri kapljici družili in veselili uspešno zaključene obnove. Med zbranimi se je čutila iskrena hvaležnost in zadovoljstvo, da lahko s skupnimi prizadevanji in dobrim sodelovanjem ohranjamo našo prelepo cerkvico za prihodnje rodove. T. K.
Konec decembra so v župnijski cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru izvedli sklepni koncert adventno-božičnega projekta trije zbori: Komorni zbor Orfej Ljutomer (zborovodja Vito Žerdin), Šaleški akademski pevski zbor Velenje (zborovodkinja Danica Pirečnik) in MePZ Obala Koper (zborovodja Andrej Makor). Vsi trije zbori so skupno šteli okrog sto pevcev. Zapeli so slovensko božično kantato Sveta noč, pri kateri je sodelovala še sopranistka Polona Gregorc in glasbeni DUO Claripiano. Pred Ljutomerom so nastopili že v Velenju in Kopru. T. H.
V soboto, 20. decembra 2025, je soboški škof Janez Kozinc skupaj z župnikom Borisom Kučkom daroval mašo v župnijski cerkvi v Dokležovju ob 50. obletnici smrti dokležovskega rojaka duhovnika Ivana Jeriča. Ivan Jerič je bil duhovnik, politik, urednik, Maistrov borec, narodni buditelj, generalni vikar za Prekmurje in velik domoljub, ki ima velike zasluge za priključitev Prekmurja k Sloveniji. Rodil se je 4. junija 1891, bil je tretji od devetih otrok v globoko verni družini v Dokležovju. Od leta 1965 pa do smrti 21. decembra 1975 je duhovniško službo opravljal v Bakovcih. Škof Kozinc je v pridigi poudaril, da je bil Jerič kot posoda Svetega Duha. Po maši so v procesiji šli do njegovega groba in ob njem zmolili.
T. H.
V petek, 19. decembra 2025, nas je v dvorani konkatedrale nagovoril Matic Vidic, preizkušeni logoterapevt, kot je pisalo na vabilu. Z živo in modro besedo je predstavil svojo življenjsko zgodbo, svoje delo in mišljenje, svoja življenjska odkritja in vodila, ki bi lahko bila skupna vsem Božjim otrokom. Na zanimiv način je med drugim predstavil smisel trpljenja in poslanstvo, ki iz njega izhaja. Spregovoril je o svojem delu z Romi in službi stalnega diakona. Na kratko je predstavil tudi svojo knjigo in odgovoril na nekaj vprašanj poslušalcev, ki so ga na koncu hvaležni pozdravili z aplavzom in mu zaželeli srečno delovanje še naprej. K. Š.
V sredo, 17. decembra 2025, je bila v župnijski cerkvi sv. Egidija v Besnici pri Kranju molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim v priprošnjo za župnijo in za nove duhovne poklice ter ob hkratnem zahvaljevanju Bogu za vse duhovnike, ki so v besniški župniji delovali v zadnjih štirih desetletjih. Po molitvi je bila premiera dokumentarnega filma Sledi življenja – Alojzij Grebenc s podnaslovom Cor gratum (S hvaležnim srcem), ki ga je pripravila ekipa KIC TV – prve televizije za starejše. Film predstavi življenjsko pot Alojzija Grebenca, ki že 27 let deluje kot župnik v Dolu pri Ljubljani, pred tem pa je deloval v Besnici in v Šmartinu pri Kranju. Duhovno bogat večer sta s petjem obogatila Mešani pevski zbor sv. Tilna z organistom Filipom Ošlajem in vokalna skupina Podjelovški fantje pod vodstvom Janeza Fabijana. Program je povezovala Anica Kordež. Janez Fabijan
V nedeljo, 14. decembra 2025, je soboški škof Janez Kozinc prvič obiskal obmejno župnijo Razkrižje. Ta je v svoji zgodovini šla skozi veliko preizkušenj. Iz nje je izšlo osem duhovnikov in dvajset redovnic. Sedanji župnik Franc Režonja z verniki tvori zdravo in verno občestvo, ohranja prijateljske stike z obmejnimi župnijami sosednjega Medžimurja, za kar se mu je zahvalil škof Kozinc, ki je povedal, da župnik Režonja kljub številnim nazivom in delu, ki ga opravlja v Cerkvi, ostaja preprost in skromen duhovnik. Že osemnajst let se vsako tretjo nedeljo vozi na Madžarsko v Monošter, kjer daruje slovenske maše za porabske Slovence. Škof je v pridigi govoril o Janezu Krstniku, ki išče odgovore. Na koru je z ubranim petjem bogoslužje olepšal domači cerkveni pevski zbor. T. H.
Srečati se s Štefanom Rolom, ki živi v Zgornji Koreni v občini Duplek, je pravo doživetje. Kljub starosti, saj letos praznuje 90 let življenja, je čil in zdravega duha. Z njim smo se srečali, ko se je 14. decembra 2025 pri nedeljski maši, ki jo je daroval njegov sin Marjan Rola, dekan in župnik župnije Sv. Benedikt, zahvalil, da mu je Bog namenil toliko let življenja. V imenu župnijskega sveta mu je čestital Marko Leva. Po maši, ki so jo obiskali njegovi bližnji in daljni sorodniki, je sin Marjan v župnišču pripravil za vse udeležence slavja skupno kosilo. Štefan se je rodil leta 1935 Zgornji Koreni, kjer vse življenje živi. V zakonu sta se mu rodila sinova, obdarjen pa je z dvema vnukoma in tremi pravnuki. Sedaj, ko kmetujejo »ta mladi«, obdeluje le vrt, kjer pridela vse potrebno za gospodinjstvo. Je dolgoletni naročnik Družine, ki jo rad prebira.
Ludvik Kramberger
Na lansko 3. adventno nedeljo smo v župniji Maribor - Sv. Križ obhajali slovesnost obnove zaveze svetega zakona. Zbralo se nas je lepo število jubilantov. Sredi župnijskega občestva smo se Bogu zahvalili za dar ljubezni in zvestobe in prosili, naj nas njegova milost še naprej varuje in podpira. Po slovesnosti nas je župnik Tonček Majc, ki je vodil slovesnost, povabil še v učilnico na prigrizek, kjer smo nazdravili in prijateljsko pokramljali. Hvaležni smo Bogu za vse dobrote, dragemu župniku Tončku pa se prisrčno zahvaljujemo za nepozabno srečanje, ki nas je znova močno povezalo.
B. B.
Lansko tretjo adventno nedeljo je bilo v župniji bl. Antona Martina Slomška v Košakih še posebej slovesno; škof Stanislav Lipovšek je blagoslovil »romarski zvonček«, ki nosi posebno zgodbo. Zvonček je sprva opravljal svojo nalogo v Domu krajanov v Košakih, kamor so prihajali Košačani k bogoslužju, še preden so zgradili košaško cerkev, in je to nalogo opravljal vse do prihoda novih zvonov. Ker je po nabavi novih zvonov ostal brez svoje prave vloge, so se odločili, da ga namestijo v zvonik in bo odslej opravljal vlogo romarskega zvončka. »Ker je zavetnik romarjev sv. apostol Jakob Starejši, bo odslej romarski zvonček izročen v njegovo varstvo,« je pojasnil košaški župnik Igor Ignacij Novak. Škof Lipovšek je v pridigi posebej poudaril družino in župnijo kot kraj uvajanja in rasti v veri za mladi rod, ki je v modernem času vedno bolj na prepihu.
Anita Kirbiš