Vir: Družina
četrtek, 16. april
Sladica s koruznim zdrobom in jabolki
4 jajca
4 dl mleka
12 dag olja
20 dag koruznega zdroba
1 žlica moke
1 zavitek pecilnega praška
15 dag sladkorja
1 vaniljev sladkor
limonina lupinica
ščepec soli
1 žlica ruma
Nadev
4 jabolka
10 dag kokosove moke
marmelada
Čokoladna glazura
8 dag jedilne čokolade
žlica masla
2 žlici olja
Jajca stepaj, dodaj mleko, olje, zdrob, moko, pecilni prašek, sladkor z vaniljevim sladkorjem,
limonino lupinico, sol, rum. Zmes naj počiva toliko, da se zdrob napne. Medtem olupi jabolka in jih naribaj. V pomaščen pekač vlij biskvitno zmes, pomešano z jabolki in kokosovo moko, ter peci pri 180 °C 45 minut. Še toplo namaži z marmelado. Ohlajeno pecivo prelij s čokoladnim prelivom, za katerega v vodni kopeli stopiš zrezano čokolado in jo zmešaš z maslom in oljem.
Hrošči imajo prednji par kril preobražen v trde pokrovke, ki pokrivajo drugi, mehki par kril, s katerimi letijo. To je njihova glavna značilnost, po kateri jih poznamo in jih tudi strokovno poimenujemo. Grško namreč pomeni koleos pokrovka in pteros krila. Prepoznamo jih tudi po tem, da so najbolj številni med žuželkami in predstavljajo četrtino vseh živalskih vrst na planetu. Nekateri hrošči pa po videzu močno izstopajo od drugih, zaradi česar jim marsikdo ne bi prisodil, da to sploh so.
Hrapava travnica (Meloe proscarabaeus) ni pogosta žuželka, vsaj v naših krajih ne. Njen življenjski prostor so svetli mešani gozdovi in gozdni obronki, še posebej pa ji ustrezajo peščena tla. Nenavaden hrošč je črne barve z modrikastim leskom, z velikim in tolstim zadkom. Ta je še posebej zajeten pri sparjenih samicah, ki nosijo v njem pravo množico jajčec. Predvsem pa izstopajo na videz prekratke pokrovke, ki še zdaleč ne pokrivajo celega zadka, medtem ko je zadnji par kril povsem zakrnel. To pomeni,...
Plezanje je ena najosnovnejših in najzahtevnejših oblik človeškega gibanja. Sodi med temeljne naravne oblike gibanja, med katerimi so še plazenje, lazenje, skoki, hoja in tek. Osnovno motoriko začnemo razvijati že v zgodnjem otroštvu, zato so oblike vadbe, ki temeljijo na naravnih oblikah gibanja, dobra osnova za razvoj zahtevnejših gibalnih spretnosti. Plezanje se je v zadnjih letih uveljavilo kot sodoben šport in oblika rekreacije, ki združuje dobro telesno pripravljenost, osredotočenost in gibalno inteligenco. Temelji na osnovni motoriki in jo nadgrajuje. Vsak gib zahteva natančno usklajevanje rok, nog in trupa ter učinkovito prenašanje teže. Gibanje ni ponavljajoče, temveč problemsko, saj vsaka plezalna smer predstavlja nov gibalni izziv, ki zahteva predhodno načrtovanje ter hitre odločitve ob nepričakovanih situacijah, ki se pojavijo v steni. Plezalec se pogosto opira na majhne oprimke in mora natančno nadzorovati položaj telesa, s čimer se razvijata tako ravnotežje kot koordinaci...
Profiteroli
V vrelo vodo daj maslo in sol. Postopoma dodajaj moko in mešaj toliko časa, da se med kuhanjem oblikuje cmok. Ohlajenemu testu drugega za drugim umešaj jajca. Testo daj v dresirno vrečko z nastavkom. Na pomaščen pekač nabrizgaj zvezdice. Peci 10 minut na 190 °C. Ohlajene ponudi kot prigrizek ali jušni vložek.
V Borštnikovi rojstni hiši v Cerkljah na Gorenjskem deluje tudi Kulturno društvo Ignacija Borštnika, ki ga vodi Dane Novak. Letos so že tretje leto zapored obudili običaj v stari, izvirni obliki, ko so žene in dekleta, odeta v narodne noše, sicer članice Kulturnega društva Folklora Cerklje, v jerbasih na glavah in pletenih starih košarah nesle velikonočne jedi k žegnu. Vse velikonočne jedi za žegen so spekli v krušni peči v Borštnikovi hiši v Cerkljah na Gorenjskem že v petek. Na velikonočno soboto popoldne pa je šest parov omenjene folklorne skupine v gorenjskih narodnih nošah odneslo velikonočne dobrote k blagoslovu v župnijsko cerkev Marije Vnebovzete v Cerklje. Jedi je blagoslovil župnik Martin Leban. Po blagoslovitvi so se vrnili na Borštnikovo domačijo, kjer jim je skrbnik domačije Dane Novak postregel z domačimi dobrotami.
Janez Kuhar
Na velikonočno soboto, 4. aprila, zgodaj zjutraj je župnik Andrej Lažeta pred župnijsko cerkvijo Gospodovega vnebohoda v Bogojini blagoslovil ogenj, ki so ga potem verniki v posebnih posodah odnesli domov. Ženske z njim zakurijo kurišča in na njem skuhajo šunko in ostale jedi in jih pripravijo za blagoslov. T. H.
Pred župnijsko cerkvijo sv. Boštjana v Pečarovcih na Goričkem je na velikonočni četrtek, 2. aprila, župnik Ivan Kranjec blagoslovil trimetrsko cvetlično velikonočno jajce, ki je zasajeno iz 1.350 mačeh. Gre za ekumensko gesto, ki so jo lansko leto v občini Puconci kot projekt povezovanja in sodelovanja treh verskih skupnosti, ki živijo na tem prostoru, uvedli pred velikonočnimi prazniki. Lansko leto je bilo pri evangeličanih v Bodoncih, letos ga gosti katoliška cerkev, prihodnje leto pa se seli v binkoštno cerkev v Vadarcih. Tako se za praznike srečajo katoliški župnik Ivan Kranjec, evangeličanski duhovnik Simon Sever in pastor Binkoštne cerkve Anton Sukič ter verniki vseh treh veroizpovedi, ki sožitje in povezovanje v praksi živijo vse leto. Jajce bo na ogled do 19. aprila. T. H.
Velikonočna praznovanja so se v Koštaboni začela z bogoslužjem velikega četrtka, velikega petka in velike sobote z blagoslovom velikonočnih jedi: dišeča pinca, pobarvana jajca, tičica in tič. Ob mraku je potekala vstajenjska procesija s petjem po vasi. Na veliko noč ali vezon se je praznovanje začelo s slavnostno mašo, ki jo je daroval župnik Janez Gregorc. Nedeljski popoldan je bil namenjen kulturnemu dogodku. Gledališka skupina KD Alojz Kocjančič Puče - Koštabona je zaigrala igro z domačo besedo Me ćeš, ku te ćon v režiji Viktorije Pucer Štromar. Izpeljali smo dobrodelen srečelov v okviru župnijske Karitas. Velikonočni ponedeljek ali kuzmuva, imenovan po sv. Kuzmu in Damjanu, zavetniku domače cerkve, ki je bil v prejšnjih časih še posebno slavnosten in tudi romarski dan, se je ohranil le s popoldansko mašo in z druženjem pred vaško šolo. Turistično društvo Koštabona je izpeljalo star običaj tekmovanja v briškoli in mori. V nogometu so se pomerili poročeni in neporočeni. Mladi so se d...
V ponedeljek, 30. marca, so se v cerkvi sv. Tomaža v Krašnji zbrali jubilantkini sorodniki, sosedje, prijatelji ter pevci in pevke mešanega cerkvenega zbora župnije Krašnja, skupaj z organistom Igorjem Velepičem, da bi se skupaj zahvalili Bogu za 90 let življenja Jelice Zupan. Jelica je bila skupaj s svojim možem pobudnica za ustanovitev zbora in ga je dolga leta tudi vodila. V nagovoru pri maši je Gregor Luštrek omenil njen prispevek v župniji in predvsem to, da je svoje talente razdajala za Boga in lepoto bogoslužja. Na koncu so ji ob visokem jubileju poleg Gregorja Luštreka čestitali še pevci in pevke cerkvenega mešanega pevskega zbora ter županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar. Druženje so nadaljevali pri njej doma, kjer ni manjkalo petja tudi ob igranja na klavir, saj slavljenki prsti še vedno spretno drsijo po črno-belih tipkah. D. J. D.
Na cvetno nedeljo se je v župniji Št. Peter - Otočec zjutraj in ob pol enajstih pred župnijsko cerkvijo zbrala množica faranov z zelenjem, da bi sprejeli Kristusa. K blagoslovu so prinesli oljčne vejice in butarice iz bršljana, ki so jih izdelali doma. Nekateri so butarice okrasili s cvetjem in barvnimi trakovi. Po blagoslovu butaric in zelenja je bil slovesen vhod v cerkev. Poslušali smo evangelij o Jezusovem trpljenju. Mašo je daroval duhovnik Jakob Piletič ob somaševanju domačega župnika Jožeta Račkija. Helena Murgelj
Sodelavke in sodelavci župnijske Karitas so tudi letos pripravili snope, ki simbolizirajo življenje, upanje in blagoslov, ki ga na cvetno nedeljo prinašamo v svoje domove. Darovi, zbrani ob tem, bodo namenjeni za potrebe župnijske Karitas. Skupaj tako uresničujemo poslanstvo Karitas – pomoč bratu in sestri v stiski. Z vsakim dejanjem želimo pričevati o veri, ki se kaže v dejanjih, in o ljubezni, ki vztraja. Ob tem smo obiskali tudi stanovalce v Koroškem domu starostnikov Črneče, med njimi tudi tiste iz drugih župnij. Obdarili smo jih s snopi in pisankami, snope je blagoslovil Franček Kraner, župnik iz Črneč. Stanovalci so se obiska razveselili, prav tako preprostih darov in pogovora. V prijetnem klepetu so z nami delili številne življenjske zgodbe in izkušnje. Ob slovesu smo jim zaželeli blagoslovljene in doživete velikonočne praznike, da bi jim prinesli veselje in novo upanje. Ob tem naj nas spremlja misel: »Tvoje srce naj bo čuteče do vsakega človeka, posebej do tvojih najbližjih. Pr...
V soboto, 28. marca, je Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice skupaj z Občino Dolenjske Toplice v avli tamkajšnjega kulturno-kongresnega centra pripravilo tradicionalno velikonočno razstavo, tokrat že dvaindvajseto po vrsti. Dogodek je privabil številne obiskovalce, združuje pa domače okuse in ohranja bogato dediščino prazničnih običajev. Na lepo pogrnjenih in okrašenih mizah so bile predstavljene velikonočne dobrote: kruh, pletenice, kolači, različne vrste potic, velikonočna torta, pirhi, jagenjčki, šunka v testu, postne jedi, velikonočni žegen. Kulturni program v dvorani je povezoval Primož Primec. Predstavil je sveto velikonočno tridnevje in simboliko ter značilnosti velike noči. V kulturnem programu so se predstavila društva in posamezniki s pesmijo, plesom in recitacijami. Po programu je sledil blagoslov, ki ga je opravil župnik župnije Toplice Igor Stepan. Nastopile so tudi ljudske pevke Rož'ce, ki delujejo pod okriljem Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice. Helena Murg...
Na poti na Škofjeloški pasijon smo se v nedeljo, 29. marca, ustavili v župniji Sora, ki je rojstna župnija duhovnika Gregorja Luštreka. Že v avtobusu je Bernard Rožman dejal, da je del svojega življenja Gregor preživel na ladji. In res je bilo tako, saj se naselje, ki sodi pod župnijo Sora, imenuje Ladja. Pravijo, da je hoja pravšnja za premišljevanje in pri hoji po stopnicah, posebno še, če jih je sto, je tega časa več kot dovolj. Počasi smo prispeli do cerkve sv. Štefana. Njeno zgodovino nam je predstavil kar Gregor Luštrek. Župnija ima tudi šest podružničnih cerkva. Ob pomoči njegove mame Francke smo se seznanili tudi z utripom v župniji. Tu je tudi klavzurni samostan sester karmeličank in odpravili smo se še v župnišče na ogled njihove zimske kapele.
D. J. D.
Na cvetno nedeljo je bil v okviru Sakralnega abonmaja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu koncert Hozana sinu Davidovemu, kjer je priložnostni zbor in orkester pod vodstvom Jerneja Fabjana izvajal delo mladega slovenskega skladatelja Blaža Klemenčiča Dominica in palmis in Rutterjevo Glorio. Mešani pevski zbor Dolenjske deluje na prostovoljni osnovi in sooblikuje kulturni prostor Dolenjske in širše regije pod umetniškim vodstvom Blaža Klemenčiča in Jerneja Fabjana. Tokratni koncert v stolnici je povezal dva sodobna skladatelja. Krstna izvedba nove kantate za zbor, solo sopran, violončelo in orgle – Vesperae Dominica in palmis (Slovesne večernice cvetne nedelje), ki jo je Blaž Klemenčič napisal prav za ta koncert, in Rutterjeva Gloria sta napolnila stolnico in navdušila poslušalce s svojo veličino in mogočnostjo. A. K.
Letošnje velikonočne praznike na Studencih je zaznamoval pasijon, izveden na cvetno nedeljo v cerkvi sv. Jožefa v Mariboru. Pod umetniškim vodstvom in režijo župnika dr. Stanislava Slatineka ter v sodelovanju z vodstvom Mestne četrti Studenci sta glavno vlogo odigrala in odpela Tim Ribič in Špela Pokeržnik, ki sta nas z izjemnim izborom pesmi popeljala na pot trpljenja Jezusa Kristusa. Župnik Stanislav je v veznem besedilu s posameznimi slikami izpostavil trpljenje in krivično sodbo ter skozi bičanje telesno bolečino in ponižanje, v srečanju Jezusa s svojo materjo je bila izražena vsa človeška bolečina in hkrati neizmerna ljubezen. Ko Veronika poda Jezusu potni prt, smo prepoznali moč sočutja in poguma posameznika, ob Jezusovi tolažbi jeruzalemskih žena pa njegovo notranjo moč in skrb za druge tudi sredi lastnega trpljenja. Vrhunec pasijona je bil prizor, ko Jezusa pribijejo na križ, ki simbolizira najvišjo žrtev nedolžnega. Sklepni prizor, ko Jezusa snamejo s križa, je gledalce uvedel...
V župniji in Občini Križevci pri Ljutomeru so na cvetno nedeljo, 29. marca, odprli jubilejno dvajseto razstavo Društva kmetic Križevci - Veržej, ki nosi naslov Papirnati čudeži. Petnajst pridnih žena se je v zimskih mesecih zbiralo ob večerih in ustvarjalo čudovite izdelke in rože iz krep papirja, ki so polne zgodb o izročilu, potrpežljivosti in predanosti. Spletle so tudi venčke okrog Marije in križa. Svoje znanje pa že prenašajo na mlajše rodove. T. H.
Na cvetno nedeljo smo v naši župniji ponovno pripravili uprizoritev pasijona. Med branjem evangelija so otroci iz skupine Rozalinda prikazali Jezusovo trpljenje tako, da so ga bolj globoko doživeli vsi navzoči v cerkvi in začutili Jezusovo ljubezen do nas. Pri branju je sodelovala tudi mladinska skupina. Na koncu maše smo recitirali še postno pesem, ki nas je vse spomnila, da je Jezus nosil grehe sveta, in nas spodbudila h kesanju. Maše z uprizoritvijo se je udeležilo veliko faranov, predvsem otrok z butarami, ki so polepšale bogoslužje. Uprizoritev smo ponovili še na veliki četrtek v Domu starejših na Izlakah, kjer so nas bili stanovalci iskreno veseli in nam bili hvaležni za obisk. Tudi mi smo veseli, da lahko oznanjamo vero v Boga.
Blaž Vozelj
Otroci iz Puč in Koštabone so oblikovali prireditev Mame, radi vas imamo ob materinskem prazniku. V soboto, 28. marca, so jo izpeljali otroci otroške skupine KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona, pod vodstvom mentorice Maje Jelič. Prireditev je začel mladi harmonikar Tadej Goja. Občinstvo so nagovarjali mladi recitatorji s pesmimi in zapisi o mamah in pomenu krščanskega praznika. Program so obogatili otroški glasovi ob spremljavi flavte. Mladi igralci so odigrali igro Mame, radi vas imamo. Na koncu so mladi igralci stopili do vsake mame in none ter jim podarili vrtnico. Najstarejše žene so dobile istrski šopek spomladanskega cvetja. Po prireditvi je sledilo druženje ob domačih dobrotah.
Sonja Cergol
Sed quia soluptas doluptae estrum, inus sequatur?
Unt ipsundae nem restini maximusandem qui rernatur audanda musam, sitem aute non pre sum faccus adit, quist, is maximet ad endicipsae ne prae reiur aut ratem voluptas aut acero et elliqui untotamus esed quae alit re ent.
Ed molorumet qui arum exeribusa con consequ ibustio quam verum ex et lamus voluptatis dissi berem voluptati re et estio vid que lab isquae corporem aliqui sunt assit imoluptum exerior poremol oreprorum volorer itates il ius et pelicta tquaerf eribus, tota eaquisquam quatur aceperemquis quae si consed magnate cullupt atecto consero que consedi corepelest paris et occat earum voluptistio vit as dolorist laut poreptium endero temos aut aut qui andipsa meni
aVTOR
Območna skupnost DKPS Tolmin vsako leto na cvetno nedeljo tradicionalno organizira in oblikuje križev pot na Mengore. Vsakoletno povabilo ne velja samo našim članom, pač pa vsem, ki želijo biti na ta dan z nami. Cerkev na vrhu je posvečena Marijinemu imenu in je romarsko srce na Tolminskem. Že zjutraj se je napovedoval miren in topel dan. Tudi veter, ki je v prejšnjih dneh razsajal po Tolminski, se je umiril. Njegovo razsajanje je na poti do vrha pustilo sledove. Podrto drevo je zaprlo pot. A pridne roke so oviro že pred našim vzponom odstranile. Tem pridnim rokam se iskreno zahvaljujemo. Vsak od molivcev je prav gotovo v svojem srcu na poti za križem nosil prošnje za bližnje in vse potrebne. M. P.