Vir: Družina
četrtek, 16. oktober
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Tolminski muzej sta izdala knjigo Antona Torkarja Beg iz pekla, v kateri opisuje, kako so ga Italijani, doma je bil iz Baške grape, mobilizirali v svojo vojsko in ga poslali na vzhodno fronto. Tam je med vzhodno Ukrajino in Stalingradom doživel pekel v blatu, mrazu in vsesplošnim uničevanjem.
V mariborski stolnici je sinoči potekala sveta maša ob začetku novega akademskega leta, ki sta jo pripravili Univerzitetna župnija Maribor in Nadškofija Maribor. Slovesno bogoslužje je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, pri maši pa je sodeloval študentski zbor Vdih, ki je s svojim ubranim petjem obogatil bogoslužje.
»Tega, da sem svoje bližnje izgubila zaradi samomora, ne morem zanikati. Ne morem se namreč pretvarjati, da so umrli naravne smrti ali zaradi kakšne nesreče, ker niso. Sprejeti moram, da je bila to njihova odločitev, da so obupali nad življenjem, nad samim sabo in nad drugimi ljudmi. Jaz pa lahko to samo sprejmem in o tem pričujem.«
V nedeljo, 19. oktobra, obhajamo letošnji svetovni dan misijonov ali misijonsko nedeljo. V Vatikanu so ob tej priložnosti objavili video sporočilo, v katerem papež Leon XIV. vse župnije po svetu vabi, naj se udeležijo praznovanja, obenem pa spominja, kako radodarnost kristjanov na ta dan konkretno omogoča in podpira dobro delo misijonarjev po vsem svetu, kar je tudi sam izkusil med svojim delovanjem v Peruju.
sreda, 15. oktober
Najprej osnove. Država je nujna – ne kot bog, temveč kot servis. Varuje meje, zagotavlja pravo, skrbi za varnost, infrastrukturo in predvidljivost. Ko pa začne delati vse, kar je lepo in všečno, preden naredi tisto, kar je nujno in pravično, postane požrešna. Takrat velja (gorenjska) evangeljska mera: cesarju LE, kar je cesarjevega – in nič več. Kratkoročno je to samoobramba zdrave pameti. V okolju, kjer je delo med najbolj obremenjenimi v OECD-ju, kjer se stopnje in pravila spreminjajo hitreje, kot podjetje lahko načrtuje, in kjer »začasni« dvigi davkov postajajo stalnica, je dolžnost podjetnika, družine in skupnosti, da plača po zakonu – in ne centa več. Da zahteva transparentnost.
Če želimo boljše plače, več investicij in manj odseljevanja talentov, potrebujemo manj nihanja, manj davčnega primeža in več predvidljivosti. Čas je, da sistem, ki utrudi, še preden stopiš na pot, zamenjamo za takšnega, ki pomaga hoditi hitreje.
Kdo bo varoval drevo življenja? To osrednje vprašanje, na katero zakonodaja poskuša odgovoriti z odklepanjem vrat smrti, odmeva v bolniški sobi, kjer se življenje izteka. Tu, kjer ni prostora za birokratske formule, se odloča o človekovem dostojanstvu – in prav tu slovenski zakon postavlja svoja najbolj pereča vprašanja.
Ljubljanska borza je v dveh letih poletela med svetovne prvake, medtem ko se nad globalnim gospodarstvom zbirajo nasprotujoči si vetrovi: UI obljube, visoka vrednotenja, geopolitični pretresi in ohlajajoči trgi dela. Leto 2026 utegne razkriti, ali gledamo novo zlato dobo - ali pa le lepo zakapirano enačbo z neznankami.
Jerome Lejeune je sanjal, da bo kot zdravnik pomagal ljudem. Sprva je mislil, da bo postal preprost podeželski zdravnik. Ko pa je v 40. letih 20. stoletja v Parizu študiral medicino, ga je očarala kirurgija.
Ljudje na drugi Jezusov prihod včasih gledajo s humorjem. Na neki nalepki piše: »Jezus prihaja. Delaj se, da si zaposlen.« To naj bi bila seveda šala, a šalo na stran, nekatera mašna berila v adventu so zelo resnobna glede njegovega drugega prihoda.
Božji Sin,
v svoji ljubezni si prišel med nas,
da bi vse delal novo.
Da bi tistim, ki me poslušajo,
lahko govoril o tvoji ljubezni,
mi daj svojo ljubezen.
Bog najvišji, sestopil si iz nebes,
da bi bival z nami, grešniki.
Da bi lahko pripovedoval o tvoji ljubezni,
mi daj, da se povzpnem tja, kjer prebivaš.
V svoji ljubezni do nas
si potrpežljivo sprejel to,
da si bil pribit na križ.
Da bi lahko govoril o tvoji dobroti,
daj, da bo v moje žile
tekla tvoja kri, ki oživlja.
Po svoji goreči ljubezni daj,
da bodo moja usta z močjo
oznanjala tvoj evangelij.
Daj, da na ves glas
opevam tvojo slavo
med ljudmi na tem svetu.
Jacques de Saroung
Ali se vam ne zdi, da Cerkev preveč poudarja pomen sv. maše oz. obredov na splošno? Če pogledamo Jezusov nauk, je ravno nasprotje temu. Je nauk za življenje. Ali ni Cerkev s tem podobna farizejem, saducejem in ostalim ločinam, ki so delovale v Jezusovem času in so poudarjale neka gola pravila? Nejc
V mojih otroških in mladostnih letih smo doma pogosto poslušali pesmi vokalne skupine Gloria. Spomnim se, kako sem si kot kak 13-letni fant v svoji sobi ob večerih zavrtel zgoščenko ter poslušal o večni pomladi, o galebih, ki letijo v neskončnost neba, pa o dobrodušnem slepem starčku, ki je pravil, da lahko zaprtih oči vidiš bistvo vseh stvari. Na duhovnih vajah v Želimljem, kamor smo z bratom in sestro redno hodili, smo mnoge od teh pesmi, v pesmaricah podpisanih s preprostim »Gloria«, sto- in stokrat prepeli. Te pesmi in njihov značilni duh zaupanja – to je bil naš svet. Da, mislil sem, da to tako pač je. Da je to pač »svet«. Vsa ta varnost, toplina, to, da »sanje so«, to, da se lahko skupaj z drugimi tudi bojiš samote, hrepenenja, življenja; to, da je nekaj najbolj običajnega, da skupaj z drugimi moliš in skupaj z njimi kličeš v veri »daj mi moči za nov korak«.
Šele kasneje, mnogo kasneje sem začel spoznavati, da je bilo to, kar sem imel za »svet« – in to kakšen! – v bistvu delo po...
Vitanje, gručasto naselje severno od Celja, je daleč naokrog znano po Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Okrogla zasnova te stavbe se naslanja na načrt Potočnikovega bivalnega kolesa, hkrati pa lepo povze-ma naravne danosti kraja. Vitanje obdaja venec gozdnatih vzpetin, zato je izhodišče za planinske izlete na Roglo, Stenico in Basališče, ki je najvišji vrh Paškega Kozjaka.
Vitanje, ki je imelo v začetku letošnjega leta 827 prebivalcev, leži v kotlini ob reki Hudinji. Naselje je staro, saj je že leta 1306 dobilo trške pravice. V tistem času sta na sosednjih vzpetinah jugovzhodno od njega stala dva gradova: eden je propadel po letu 1680, drugi po letu 1790. V Vitanju sta tudi dve cerkvi. Ob cesti Slovenske Konjice–Gornji Dolič, nasproti osnovne šole, stoji župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, na nizki vzpetini sredi naselja pa je cerkev Matere Božje.
V Vitanju so leta 2012 odprli Center Noordung, ki se je takrat imenoval Kulturno središče evropskih vesoljskih te...
Tobi je dobri dve leti star maček, ki sem ga v enem od člankov v preteklem letu že omenil. Maček pač, kot množica drugih mijavkajočih bitij, ki so v marsikateri družini sostanovalci, ljubljenčki otrok ali pa opravljajo vlogo lovca glodavcev, ki nam povzročajo škodo. Verjetno ni mlinarja, ki ne bi imel vsaj enega mačka, rajši več, zato da preganja miši, prav tako velja tudi za vsako kmetijo. Tobi ima za seboj močno zgodbo. Vnuki so ga kot majčkenega mucka rešili pred gotovim koncem, shiranega in zagnojenih oči, ki so mu jih izpirali s kamilicami. Srčnost otrok naju je z ženo prepričala, kar pomeni, da je naš dom postal tudi njegov, čeprav z vnuki ne živimo v isti hiši.
Včeraj pozno ponoči, noč se je že skoraj nagibala v jutro, me je prebudilo glasno renčanje in hkrati ropot okrog zabojnika s smetmi. Spalnica je v prvem nadstropju. Priprto okno sem odprl na stežaj in z baterijsko svetilko posvetil v noč. Ob zabojniku sta si stala nasproti Tobi in lisjak. Maček se mu je približal na dot...
Otroci z različnimi igrami preciznosti začnejo razvijati koordinacijo, fino motoriko in občutek za razdaljo. Ena takšnih je vedno bolj popularna igra štrbunk, ki jo z veseljem igramo tudi odrasli. Igra je v Sloveniji res popularna, leta 2022 je bila ustanovljena celo Štrbunk zveza Slovenije. V Ameriki igro imenujejo Cornhall. Ni točno znano, od kod izvira. V 14. stoletju naj bi nemški mizar Matthias Kuepermann, ko je videl otroke metati kamenčke v luknjo za svizce, izdelal leseno ploščo in napolnil vrečke s koruzo in izumil novo igro. Tudi indijansko pleme Blackhawk je igralo podobno igro, kjer so mehurje živali napolnili s koruzo in jih metali na leseno ploščo. Leta 1883 pa je bil v ZDA izdan patent za igro Palor Quoits, zelo podobno igri Cornhall. Ne glede na to, kdo jo je izumil, je to odlična igra za preživljanje prostega časa za vso družino. Za igranje po pravilih Štrbunk zveze Slovenije potrebujemo dve igralni deski in vrečke, napolnjene z reciklirano PVC maso. Igralni deski mora...
V dlan damo žličko soli, jo prelijemo s 3 žlicami olja in s to mešanico natremo meso.
Riž: Čebulo za riž sesekljamo, paprike operemo in narežemo na koščke, velike 1 x 1 cm, korenje olupimo in narežemo na tanjše rezine. V ponvi na vročem olju prepražimo čebulo, papriko in korenje. Dodamo riž, dobro premešamo, osolimo in zalijemo z vodo (2 prsta nad rižem), pokrijemo in kuhamo. Ko je riž kuhan, ga pokritega odstavimo s plošče.
Medtem pripravimo čebulno omako.
Ko je riž kuhan, v večji ponvi na hitro popečemo meso na obeh straneh, da začne zlato rumeneti. Ko vsega popečemo, ga damo v večjo ponev, v sredino naložimo čebulno omako. V manjši kovinski posodici pogrejemo konjak, ga prižgemo z vžigalnikom in gorečega nalijemo v sredo čebulne omake. Dokler plamen gori, posodo rahlo stresamo naprej in nazaj, da zgori ves alkohol.
V naši župniji smo se v sredo, 20. avgusta, pri maši Bogu zahvalili za 100. rojstni dan naše župljanke Regine Kern iz Kranja, ki je bila rojena 20. avgusta 1925. Navzoči so bili nečakinja z možem in prijatelji, ki gospe Regini radi priskočijo na pomoč pri vsakdanjih opravilih, ker sama ne zmore več vsega postoriti. Naša jubilantka je še zelo bistre pameti, le telesne moči so ji nekoliko opešale. Ker je bilo praznovanje ravno v času poletnega oratorija za otroke, so prišli ob koncu maše v cerkev otroci in animatorji in slavljenki zapeli. Vidno ganjena nad mašo in presenečenjem, ki ji ga je pripravilo 120 otrok, se je vsem zahvalila in bo še dolgo časa podoživljala te lepe trenutke, s katerimi smo jo pospremili v začetek drugega stoletja njenega življenja. Naj ji dobri Bog še naprej naklanja zdravja in moči. E. Š.
V sredo, 24. septembra, so se zbrali ob Kristusovem ali svetlobnem križu v Sakalovcih tamkajšnji porabski Slovenci ob 14. obletnici njegove blagoslovitve. Mašo sta v obeh jezikih darovala Dejan Horvat, župnik v Markovcih, in Tibor Tóth, župnik na Gornjem Seniku. Oba župnika letos obhajata 25-letnico mašništva in sta ob koncu podelila srebrnomašni blagoslov. O križu je govoril župnik Dejan, ki je dejal, da vsak v svojem življenju nosi svoj križ. Pri maši sta pela porabska zbora. T. H.