Vir: Družina
četrtek, 5. marec
Pred nami je tretja postna nedelja. Katoličani se na obhajanje velike noči pripravljamo na različne načine: eden od njih je tudi upoštevanje postne postave, ki med drugim tradicionalno pomeni vzdržek od mesnih jedi.
Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je za vatikanske medije spregovoril o zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu in opozoril na nevaren vzpon multipolarizma, ki ga zaznamuje primat moči: »Ta razkroj mednarodnega prava je resnično zaskrbljujoč: pravičnost je umaknila mesto sili, silo prava je nadomestilo pravo moči.«
V petek, 6. marca 2026, bodo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovali mašo za uspeh beatifikacije Božjega služabnika Bernarda Štuheca, ki so ga komunisti umorili na enem od teharskih morišč, najbolj množično so jih s Teharij morili na Hrastniškem hribu.
Pobuda »My Voice, My Choice« je pozvala k uvedbi novega programa financiranja, vendar je Evropska komisija sporočila, da takšnega predloga ne bo vzpostavila. Predsedstvo Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) je to odločitev v sredo, 4. marca, pozdravilo. Po njihovem mnenju takšna odločitev potrjuje spoštovanje načela subsidiarnosti ter meja pristojnosti držav članic EU.
Mohorjeva družba v Celovcu, ZRC SAZU in Muzej novejše zgodovine Celje so v sredo, 4. marca, v prostorih muzeja pripravili 13. ponovitev občasne in verjetno ene najbolj potujočih razstav v slovenskem razstavnem prostoru z naslovom Dr. Joško Tischler – oče Slovenske gimnazije.
Bliža se dan žena (pardon, žensk!) in z njim Bodeča Neža, ki jo bodo za seksistično izjavo leta podelili na Mednarodnem kvirovskem in feminističnem festivalu Rdeče zore. Žal mi je, da v družbi enakih možnosti imenu festivala manjka maskulinizem ali kaj podobnega, pa vendar, dajmo zadevi priložnost.
Peter Pavel Vergerij Starejši (1370–1444) je bil koprski humanist, pedagog in eden prvih avtorjev, ki je oblikoval temeljne smernice humanistične pedagogike. Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod njegovih del z naslovom O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu / Paulus.
Tudi v Sloveniji bomo na prvi petek v letošnjem marcu v več krajih znova obhajali ekumensko bogoslužje Svetovnega molitvenega dne žensk.
S tem vzklikom je mlada slovenska dirigentka Mojca Lavrenčič – zmagovalka mednarodnega tekmovanja za ženske dirigentke La Maestra v Parizu – začela svoj zahvalni nagovor.
sreda, 4. marec
S prvimi cvetovi se prebuja pomlad in prinaša občutek novega začetka. Pred nami je lepih praznikov poln marec, ki mu sledi še velika noč. Dovolimo si upočasniti praznični ritem. Poleg pirhov izdelajmo še preprosto, a elegantno košarico, ki bo dodala praznični mizi piko na i.
»Mi narišeš v spominsko knjigo?« S temi besedami smo v otroških letih izkazali čast bližnjemu, ta pa se je potrudil z lepo risbo, verzom, obveznim »v spomin« ali izumetničenimi začetnicami VS. Spominske knjige niso pozabljene in s seboj nosijo duh časa.
Jurij Rihar, upokojeni komercialist iz Škofje Loke, se je v zadnjih 20 letih povsem predal dejavnosti, ki daleč prerašča obseg običajnega konjička: postal je največji poznavalec, zbiralec in restavrator ikoničnega Thonetovega pohištva pri nas. Njegov dom pod Lubnikom, v katerem sta nas prijazno sprejela s soprogo Ilono, se je spremenil v delavnico, skladišče, razstavno galerijo in učno delavnico.
V mesecu, ki je posvečen ženskam, smo se pogovarjali z igralko Klaro Kastelec. Naboru svojih odrskih vlog je pred manj kot letom dni dodala še največjo in najlepšo – materinsko. O novih dimenzijah, ki so se s tem odprle, o vlogi videza v igralskem poklicu ter vsem vmes, nam je zaupala gostobesedno, neposredno in temperamentno, kot zna le ona.
Novogoriški župan Samo Turel in župan italijanske Gorice Rodolfo Ziberna sta se med sredino avdienco v Vatikanu srečala s papežem Leonom XIV.
Danes je Elise Ann Allen, novinarka in avtorica, predstavila svojo novo knjigo o papežu Leonu XIV., ki je v prevodu izšla pri Založbi Družina. Allenova je spregovorila o svojem osebnem poznanstvu z Robertom Prevostom, preden je postal papež, o različnih poglavjih v njegovem življenju, pa tudi o tem, zakaj je pravi »papež za 21. stoletje«.
Da je prva skupina slovenskih državljanov iz Muskata v Omanu poletela v domovino, je za STA potrdil vladni urad za komuniciranje (Ukom). O izjemno težavnih razmerah, v katerih so družine čakale na pomoč, poroča Spletni časopis.
Oh, kako te vidim, Jezus mili,
kdo te zvezal je tako po sili?
Oh, moj greh je tega kriv,
bodi, Jezus, milostljiv.
Kdo, moj Jezus, bičal je krvavo
neusmiljen ti presveto glavo?
Kdo je pljuval tvoj obraz častiti,
da na njem lepote ni dobiti?
Kdo, o Jezus, ti, veselje moje,
z biči je telo raztrgal tvoje?
Kdo ti, Jezus, Kralj nebeške slave,
dal je krono trnjevo vrh glave?
p. Angelik Hribar
V naši prelepi Sloveniji je veliko v naravi postavljenih kapel in drugih obeležji, ki predstavljajo 14 postaj križevega pota. V nedavni preteklosti smo verniki, ki smo se organizirano udeležili križevega pota v postnem času, pri posamezni postaji molili in premišljevali o trpljenju našega odrešenika Jezusa Kristusa na veliki petek. Med potjo od postaje do postaje pa molili rožni venec. V zadnjih letih pa duhovniki prepovedujejo molitev rožnega venca in zapovedujejo tiho osebno premišljevanje Jezusovega trpljenja, to velja za križev pot na Sv. Goro. Pri križevem potu na Mengore pa se med postajami moli molitev Oče naš in Zdrava Marija. Baje pobožnost križevega pota ni združljiva s pobožnostjo rožnega venca. Ivan
»Ker ne poznam, častim« (Nikolaj Kuzanski, Dialog o skritem Bogu).
»Žio! Povej!« me pozdravi mlada natakarica, ki šteje približno pol toliko let kot jaz, in že hiti čistit, kar je ostalo od prejšnjega gosta. Ne poznava se, ne še. Priznam: ob tej sproščenosti in nenadni, skoraj vsiljeni domačnosti me spreleti vse drugo kot sproščenost, da za hip ne najdem besed. Nisem užaljena, bolj osupla. Če menite, da so za to krivi moja staromodna vzgoja ali poklicni defekt, zazrt v starodavnost, in morda nekoliko rigiden značaj, imate nemara prav. Morda pa mi celo pritrdite, da bi bilo nekaj malega bontona, ki vzpostavlja in varuje meje tega, kar smo, vendarle potrebnega. Nekaj neprijetnega čutim v tej prehitri domačnosti, ki ne korenini v spoštovanju, pač pa v banalni ugotovitvi, da smo vsi »samo ljudje«, vsakdanje razvidni drug drugemu. Po mojih izkušnjah namreč hitro lahko zdrsne v osvajalsko popredmetenje in pokroviteljsko razvrednotenje ali nepriznavanje nečesa edinstvenega, kar je v sleherni...
Pri naselju Kot pri Damlju v občini Črnomelj je najjužnejša točka Slovenije. Mimo nje gre označena pešpot od Radencev do Damlja, ki smo jo na tem mestu opisali leta 2013 in jo lahko poiščete v našem arhivu. Mlinarska pot od Damlja do Vinice je njeno nadaljevanje. V prvem delu je samotna, ko se bližamo Vinici, pa postaja z vsakim korakom bolj živahna.
Kolpa izvira v Gorskem kotarju. Po petih kilometrih se združi s Čabranko ter postane mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Po meji teče 118 kilometrov, nato zavije na jug in se pri Sisku izlije v Savo. Skupno je dolga 294 kilometrov. Kolpo obiskujemo predvsem poleti, ko je topla in prijetna za kopanje. A takrat je ob njej veliko gneče in živžava. Če hočemo prisluhniti njenemu šumenju in drugim glasovom narave, se moramo ob njej sprehoditi spomladi, jeseni ali pozimi.
Vas Damelj leži v krajinskem parku Kolpa na skrajnem jugozahodu Bele krajine. V pisnih virih je bila prvič omenjena v začetku 15. stoletja. Dve stoletji pozneje so v njej zgr...