Vir: Družina
sreda, 15. oktober
Na praznik Marije Vnebovzete praznuje župnija Braslovče farno žegnanje. Letos je bilo še slovesnejše, saj je župnik Maksimiljan Gosak daroval zlato mašo. Že v pripravah na slovesnost je sodelovalo veliko faranov. Bili smo presenečeni, kako nas je dogodek povezal. Mašo je vodil zlatomašnik ob somaševanju domačina dr. Ivana Rojnika, ki je zlatomašnika in zbrane nagovoril v pridigi. Globoko spoštovanje do jubilanta so izrazili govorniki Klemen Marovt, predsednica Karitas Milena Vodlak in župan občine Braslovče Tomaž Žohar. Ob zahvali so poudarili, da se je zlatomašnikovo novomašno geslo: »Različni so duhovni darovi, isti pa je Duh« skozi desetletja uresničevalo v zlatomašnikovi skromnosti, srčnosti in neomaj-ni zvestobi poklicanosti. Slovesnost so obogatili združeni pevski zbori. Z udeležbo pri maši so mu izkazali zahvalo tudi številni sorodniki. Farani smo hvaležni, da je župnik Milan v naši župniji že dobrih dvajset let, in mu kličemo: Bog vas živi še na mnoga leta! M. M.
Slovenski narodni buditelji (2): Majar Ziljski, Einspieler in Janežič
Na dan vseh svetih, ko se tradicionalno poklanjamo pokojnim, je pokopališče prostor tihega spominjanja in molitve. Nagrobne sveče, ki jih prižigamo našim dragim, so simbol večne ljubezni in spoštovanja, ki jih imamo do tistih, ki so nas zapustili in pomembno zaznamovali naša življenja. Sveča tako nosi plemenito poslanstvo ohranjanja spominov.
Simbol vere, svetlobe in povezanosti
Prav vsak plamen nosi svojo zgodbo. V mislih nas povezuje s tistimi, ki jih ni več med nami. Ko prižgemo nagrobno svečo, si želimo, da bi ta gorela dolgo. Izberemo jo na podlagi njenega videza, barve, iščemo pa tudi elemente, ki nas spominjajo na umrlo osebo in posebno vez, ki smo jo imeli z njo. Nagrobne sveče Vestina že več desetletij osvetljujejo to globoko čustveno vez, ki je neločljivo povezana z našimi spomini, ter skrbijo, da je izkušnja ob prižiganju nagrobne sveče mirna, elegantna in kakovostna.
Nagrobna sveča Vestina – Sveti iz srca
Vestina s svojim sporočilom »Sveti iz srca« odraža svetlobo, ki n...
Srednjeveška upodobitev, ki jo je t. i. Maški mojster naslikal leta 1467, velja za najstarejšo ohranjeno in verjetno tudi najlepšo poslikavo tega prizora na Slovenskem. Po legendi je bila sv. Uršula hči bretonskega kralja, zato so jo upodabljali s krono in v kraljevskem plašču, obrobljenem s hermelinjim krznom. Za njeno roko je v imenu sina Konona zaprosil poganski kralj Anglije. Uršula je na snubitev pristala, a pod pogoji, za katere je bila prepričana, da jih kraljeviču ne bo uspelo izpolniti: želela je, da se da njen zaročenec krstiti, jo spremlja na romanju v Rim in ji da na pot deset spremljevalk devic, od katerih mora imeti vsaka s seboj še tisoč služabnic, prav tako devic. Snubcu je uspelo izpolniti vse pogoje in v Rimu je Konona krstil sam papež ter mu dal novo ime Eterij.
Freska v Mačah prikazuje romarje, ki se po Renu s spremstvom že vračajo v rodno Bretanjo, saj sta na ladji upodob-ljena tudi papež in kardinal. Ko so se zasidrali v pristanišču v Kölnu – prepoznamo ga po upo...
Nekaznovana slaba vest
Šolski pouk teče na polno. Nekateri učitelji, vzgojitelji pa tudi starši se pritožujejo, da so kakšni otroci trmasti, neubogljivi, raztreseni, neprilagodljivi, kot da jim manjka kakšen kolešček. Skratka težavni so tako doma kot tudi v vrtcu, šoli in celo pri verouku. Zato se jih vsi otepajo, mladim parom pa to tudi jemlje veselje, da bi se podali na pot starševstva.
Kaj je narobe? Nekaznovana vest – ta Stvarnikov moralni zakon v nas: veruj, spoštuj, ne laži, ne kradi, trudi se za dobro! Opaziti je namreč, da manjka primerna takojšnja kazen, ko se »mala lumparija« zgodi in obteži vest. Manjka Slomškova »šiba, ki novo mašo pôje«, ki torej vzgaja najboljše sinove in hčere naroda. Torej šiba za tablo, kot simbol odgovorne vzgoje, ne pa kakšnega pretepanja in mučenja!
Če ni tako, ta »mala lumparija« prerašča v večjo in veliko, in potem je lahko že prepozno. Saj pravijo psihologi, da se vzgaja do petega leta starosti, kasneje je težavno, razen če tudi samovzgoja sku...
Ddr. Nataša Golob je izdala drugi del Srednjeveških rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hrani NUK
Agencija Trud v okviru svojih enodnevnih izletov vabi na ogled slikarskih mojstrovin iz svetovnih muzejev v bližnji dvorec Manin, v Treviž in na Dunaj.Vse pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja.
Prvi koncert nove sezone Sakralnega abonmaja bo v mesecu oktobru obudil glasbeno pripoved o življenju misijonarja Friderika Barage
Praznovanje tedna za življenje tudi z okroglo mizo v Ljubljani
3. Maksimilijanov dan v Celju
V Doliču imajo nove orgle
Alfa konferenca v Celju
V četrtek, 9. oktobra, so v Pečarovcih na Goričkem opravili drugo viteško trgatev trte radgonske ranine, avtohtone pomurske sorte, ki so jo na hribu okrog cerkve sv. Sebastjana posadili pred triindvajsetimi leti, z namenom povezovanja obeh bregov Mure – Goričkega in Gornje Radgone. Na trgatvi so se zbrali domačini in vinski vitezi različnih redov. Tako kot ob spomladanskem prvem rezu trte je tudi pred »bratvijo« (trgatvijo) grozdja opravil blagoslov in zahvalo za dobro letino pečarovski župnik Ivan Kranjec.
T. H.
Ob 100. obletnici Ignacijevega doma in 15. obletnici ponovnega začetka delovanja je bil pri sv. Jožefu v Ljubljani 1. oktobra pogovor s p. Jožetom Roblekom, začetnikom ignacijanskih duhovnih vaj pri nas, ki ga je vodil p. Milan Bizant. Sv. Ignacij Lojolski se je pri uvajanju duhovnih vaj naslonil na lectio divino (duhovno branje) in puščavske očete, ki so učili, kako moliti z Božjo besedo, je povedal p. Jože in poudaril, da so »duhovne vaje sredstvo, cilj pa je vedno globlje spoznavanje Gospoda in da ga vzljubimo«. Po osebni izkušnji ignacijanskih duhovnih vaj v Quebecku je prenesel to izkušnjo v Slovenijo med sobrate in laike. Novost je bila, da so bile duhovne vaje v tišini. »Človek se v molku znajde v resničnem objemu Boga. Kmalu je postal poznan kot izreden voditelj duhovnih vaj in duhovni spremljevalec, ki je znal prisluhniti, odkrivati bližino Boga in pomagal pri vzpostavljanju osebnega stika z živim Jezusom, ki izostri naš pogled, da ga lahko vidimo povsod. Po 50 letih dajanja i...
Srečanje predstavnikov evropskih škofov v Fatimi s temo »Kako biti misijonarski učenci v sekularizirani Evropi«
Duhovne vaje z Magnificatom v Nazarjah
800 let Frančiškove hvalnice stvarstva – Sončne pesmi
Na Humarjevo nedeljo, 12. oktobra, je bilo na Primskovem na Dolenjskem pestro dogajanje. Dopoldan je bila v cerkvi Marijinega rojstva na Primskovem slovesna maša, ki jo je vodil upokojeni nadškof Stanislav Hočevar, in blagoslov nove strehe na zvoniku. Blagoslovu je sledila slavnostna prireditev »Tu smo doma« pod primskovško lipo. Obeležili smo 10. obletnico Etnološkega društva Jurija Humarja Primskovo in 10. obletnico osnovanja Rastoče knjige Primskovo. V desetih letih se je nanizalo mnogo zgodb iz preteklosti, spominov na čudovite in navdihujoče ljudi, je pa to tudi desetletje zavedanja našega časa, nas, ki tu živimo, delamo in ustvarjamo. Zato je program prireditve nosil naslov Tu smo doma. Tu imamo korenine, od tod izvirajo spomini in tu gojimo naše upe za jutrišnji dan.
Etnološko društvo Jurija Humarja
V Dolini pri Trstu so počastili spomin na župana, deželnozborskega poslanca, podjetnika in umetnika Josipa Pangerca, ki je umrl pred 100 leti. Na spominski slovesnosti v torek, 7. oktobra, je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k njegovemu obeležju položil venec. Josip Pangerc je med letoma 1901 in 1914 štiri mandate županoval v Dolini pri Trstu, uvedel uradovanje v slovenskem jeziku ter s številnimi infrastrukturnimi in kulturnimi projekti preoblikoval občino. Bil je tudi glasbenik in organist v prafarni cerkvi sv. Urha, ustanovitelj pevske in izobraževalne dejavnosti ter aktivni podjetnik, saj je s svojim delom bogatil življenje skupnosti.
M. M., foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
V Novi Gorici je bila v petek, 10. oktobra, dobrodelna prireditev Goriška dlan z geslom »Odpiramo dlani, prinašamo upanje«. To je bila že 11. tovrstna prireditev, ki vedno zbere veliko občinstva in nastopajočih iz celotne Goriške, zamejstva in od drugod. Za organizacijo in izvedbo dve uri trajajoče prireditve v Športni dvorani Nova Gorica so poskrbeli sodelavci in prijatelji Goriške območne karitas, pod duhovnim vodstvom predsednika GOK, kromberškega župnika Cvetka Valiča. Prireditev so podprli Mestna občina Nova Gorica in drugi donatorji. Pred občinstvom, ki je z nakupom vstopnic in srečk – zbrali so več kot 7.500 evrov – izrazilo podporo dejavnostim in prizadevanju goriške Cerkve za boljši jutri pomoči potrebnih, so nastopili pevci, glasbeniki, plesalci in igralci, ki so se odpovedali honorarju v korist ljudem v stiski na Goriškem. Gledalci so prireditev zelo pohvalili, veseli so bili spodbudnih nagovorov in pestrih nastopov, pa tudi namena dobrodelnega večera. Zanimivo je bilo poslu...