Vir: Družina
četrtek, 16. april
Sestra Emanuela Žerdin je v sredo, 15. aprila, v kavarni Jezuitskega kolegija pri sv. Jožefu v Ljubljani, spregovorila o svoji bogati življenjski poti (naslednje leto bo dopolnila 70 let) in izkušnjah z bolnimi ter umirajočimi, ki jih je pridobila kot medicinska sestra in sodelavka Ljubhospica.
Oznanilo Božjega usmiljenja
Pred kratkim sem si v kinu ogledala film Projekt zadnje upanje. Zaradi praznikov je zmanjkalo časa (in prostora) za resno recenzijo, zato naj tu samo na kratko rečem, da je film dober, nekoliko dolg, a vreden ogleda in primeren tudi za otroke v drugi polovici osnovne šole.
Med vožnjo v kino sem možu omenila, da me moti slovenski prevod naslova – v angleščini ima film namreč naslov Project Hail Mary.
»Nič jih ne bi stalo, če bi mu v slovenščini rekli Projekt Zdrava Marija!« sem se pritožila.
Mož se ni strinjal: »Ljudje bi mislili, da je to neki verski film, in ga nihče ne bi šel gledat.«
Skomignila sem. Saj verjetno ima prav ...
Ampak dva tedna kasneje se mi vse bolj zdi, da ni imel prav. Najprej zato, ker se glavni astronavt Grace (»Hail Mary full of GRACE«, kot gre Zdrava Marija v angleščini …) na umetno inteligenco, ki upravlja njegovo vesoljsko plovilo, obrača s »Hail Mary« ali samo »Mary«. Veliko bolje bi bilo, če bi jo v slovenščini nazival z »Marija«, lahko tudi »Maričk...
Združuje starše, ki osnovnošolcem ne želijo kupiti pametnega telefona
Lucija Perko, arhitektka in oblikovalka, in Giuseppe Sepe, somelje
Pozdravljeni, stara sem 48 let in zadnjih nekaj mesecev občasno občutim močno bitje srca. Kot da bi mi srce razbijalo ali preskakovalo. Včasih se to pojavi tudi v mirovanju, brez posebnega razloga, kar me precej prestraši. Ob tem sem občasno tudi nemirna in imam občutek notranje napetosti. Ali so lahko to palpitacije, povezane s perimenopavzo, in ali gre za kaj nevarnega? Mateja
Na prelomu tisočletja je bila Nokia vodilna sila na področju mobilnih telefonov. Bila je tako rekoč sinonim za kakovost in tehnološki napredek. Okoliščine so se spremenile, ko je Apple na trg ponudil svoj iPhone. Nokia je še vedno imela ogromno tehničnega znanja, vendar pa se spremembam ni prilagodila. Namesto da bi se osredotočala na prihodnost in na to, kaj uporabniki dejansko iščejo, se je ukvarjala z obstoječimi modeli. Ni več sledila svoji osnovni viziji inoviranja, njeni procesi odločanja pa so bili prepočasni. Posledično je izgubila zanimanje kupcev in v nekaj letih je ni bilo več. Nihče si ni mogel predstavljati, da se kaj takega lahko zgodi tako velikemu gigantu, in to v tako kratkem času.
Živimo v času sprememb, oziroma, kot je to poimenoval pokojni papež Frančišek, v spremembi dobe. To čutimo vsi, na vseh ravneh družbe. Na poseben način te spremembe čutimo tudi v Cerkvi. Čeprav je Jezus zagotovil, da je peklenska vrata nikoli ne bodo premagala, je vendarle od nas kristjanov...
Ali tudi vi popoldneve preživite pred zvezki, čeprav je šola že davno za vami?
Anketa med starši o pripravi na sv. krst otroka in kako so ga doživeli
Ključni razmisleki in potek priprave na krst otroka
Lordska zbornica britanskega parlamenta je 18. marca s 185 glasovi za in 148 proti sprejela amandma kazenskega zakonika, ki dekriminalizira splav vse do rojstva. Dopustili so tudi naročanje abortivnih tabletk po pošti. Ukrep odstranjuje ključne ukrepe zdravstvene zaščite, normalizira pozen splav in odpira vrata tragičnim posledicam, kot jih razkrivajo primeri telemedicinskega pridobivanja tablet. Mnogi lordi in vse organizacije za življenje opozarjajo, da so bile spremembe sprejete brez javne razprave in da temeljijo na ideologiji, ne na presoji posledic za ženske in nerojene otroke. Nadškof John Sherrington, odgovoren za etična vprašanja, je še pred glasovanjem opozoril, da bo amandma dodatno ogrozil dostojanstvo nerojenega otroka.
Na stopnicah finskega parlamenta v Helsinkih je bil 21. marca shod, na katerem so zagovorniki življenja in osebe, ki obžalujejo splav, prižgali 8.645 sveč – vsako za enega otroka, ki je leta 2024 izgubil življenje zaradi umetne prekinitve nosečnosti. Prižigu sveč je sledila minuta molka v spomin na splavljene otroke in celonočno bedenje. Dogodek, ki ga je pripravilo gibanje Oikeus elämään (Pravica do življenja), je opozoril na visoko ceno splava in pozval k večjemu spoštovanju življenja od spočetja dalje. Udeleženci so državo pozvali, naj zaščiti najranljivejše.
Mednarodni olimpijski komite (IOC) je 26. marca objavil novo pravilo za zaščitno športnic, po katerem bo v ženskih športih dovoljeno tekmovati samo biološkim ženskam in ne več tudi biološkim moškim, ki se sami opredeljujejo kot ženske. Začelo bo veljati z olimpijskimi igrami v Los Angelesu leta 2028 in ne velja za nazaj. Ukrep temelji na znanstvenih dokazih, da moški kromosomi prinašajo več moči in vztrajnosti, saj »v mnogih športih zadostuje že majhna razlika za zmago ali poraz, zato sodelovanje bioloških moških ni bilo športno in ni bilo pošteno,« za EWTN News pravi članica IOC Kirsty Coventry. Vse olimpijske športnice bodo opravile enkratno testiranje navzočnosti moške kromosomske zasnove.
Roman o vplivu stalnega nastopanja na omrežjih na psihologijo otrok. Avtorica: Delphine de Vigan. Založba Beletrina.
Svetovno znani avtor knjig teologije telesa Christopher West prihaja v Slovenijo. V petek, 5. junija, ob 19. uri, bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani ob živi glasbi in vizualni umetnosti razlagal globoka življenjska vprašanja o ljubezni, telesu in spolnosti. Dogodek je namenjen študentom, samskim, parom in zakoncem, vstopnice so na voljo pri Katoliški mladini.
Praznovanja so mi običajno precej v breme. Zahtevajo veliko priprave, organizacije in stresa. Še posebej naporno mi je bilo vsakokrat, ko smo se v družini pripravljali na sveti krst. Zunanje priprave, sploh pogostitev, hitro zameglijo bistvo dogodka, ki ga praznujemo. Z dojenčkom je vse skupaj še težje. Vsakič me je mikalo, da bi zakusko preskočili.
Ko gledam nazaj, sem hvaležna, da nisem podlegla skušnjavi. Starši si za svoje otroke želimo le najboljše – da bi bili ljubljeni, varni, zdravi, uspešni, srečni … Tisti, ki jih vzgajamo v veri, pa tudi, da bi zgradili odnos z Bogom in si zagotovili večno življenje. Ta pot se začne s krstom, ki je največje darilo, ki ga lahko damo svojemu otroku.
S krstom otrok postane Božji otrok, dobi najboljšega brata, Jezusa, in mamo v nebesih, ki zanj posreduje in z ljubeznijo bdi nad njim. Ob krstu postane tudi del velike družine, Cerkve, ki zanj moli. S krstom mu je izbrisan izvirni greh, ki ga je ločeval od Boga, prejme pa Svetega Duha, Božjo moč,...
Kristus, daj mi duše.
Dopuščaj na meni po mili volji,
kar ti ugaja, v zameno pa mi daj duše.
Hrepenim po rešitvi duš.
Zelo hrepenim po tem,
da bi ljudje spoznali tvoje usmiljenje.
Ničesar nimam zase,
ker sem vse razdala ljudem,
tako da bom na sodni dan
stala pred teboj praznih rok.
Ker sem vse razdala ljudem,
me ne boš imel glede česa soditi
in ta dan se bova srečala:
ljubezen z usmiljenjem …
sv. Favstina Kowalska, Dnevnik
Pozdravljeni! Zanima me, ali obstaja pravilo, kdaj – v katerem cerkvenem času – moramo uporabljati določeno skrivnost vere (Reši nas, odrešenik/Tvojo smrt oznanjamo, Gospod)? Hvala že vnaprej! Katarina
Velikonočni dnevi, ki jih živimo po prazniku vstajenja, nas ne vodijo v hrupno slavje, temveč v tiho, vztrajno veselje. Vabijo nas, da vstajenje ne ostane le razglašena resnica, ampak postane način življenja. Prav v tem duhu nas nagovarjajo tudi majhna, spontana dejanja prijaznosti; preprosta dobra dela, ki ne iščejo aplavza, a nosijo pečat novega življenja.
Kristus je vstal in svet je drugačen, čeprav se na zunaj morda zdi enak. Velikonočna vera nas uči, da se največje Božje zmage pogosto razodevajo v majhnem. Tako kot prazen grob, ki je bil tih in neopazen, a je spremenil zgodovino. Tako kot srečanja Vstalega z učenci: ob poti, ob mizi, pri lomljenju kruha. V vsakdanjih trenutkih, kjer se razkrije večnost.
Svet pogosto poveličuje velike geste in vidne uspehe. Jezus pa tudi po vstajenju ostaja zvest majhnemu: preprostemu vprašanju Petru, kosu ribe na obali, skupnemu obedu. Spominja nas, da ima ljubezen svojo težo prav tam, kjer je neopazna. »Kdor dá piti samo kozarec hladne vode ene...
Svet je zelo nemiren. Ne samo zaradi vojn, kriminala, prepirov in pritlehnih političnih igric, ampak tudi zaradi velikega števila naravnih nesreč. Na nekaterih območjih ljudi mori suša, drugod bežijo pred vodo in ognjem. Najbolj strašljivi pa so potresi, ki lahko brez opozorila spremenijo v prah celotna mesta. Taka usoda je pred 120 leti (18. aprila 1906) doletela tudi cvetoče kalifornijsko mesto San Francisco.
San Francisco spada med najpomembnejša mesta na zahodni obali ZDA. Leži v zvezni državi Kalifornija in ima približno 826.000 prebivalcev. Tamkajšnje območje je bilo poseljeno že pred več tisoč leti, prvi Evropejci – Španci pa so tja prispeli novembra 1769. Leta 1776 je španski frančiškan Francisco Palou ustanovil misijonsko postajo, ki jo je poimenoval po sv. Frančišku Asiškem. Po njem je pozneje dobilo ime tudi mesto.
Od gnezda hudobije do urejenega mesta
Mehika je leta 1848 ZDA prepustila Kalifornijo, ki je dve leti pozneje postala 31. ameriška zvezna država. Mesto San Fran...