Vir: Družina
sreda, 15. oktober
Verniki iz župnije Kranj Center vabijo k molitvi za uspeh referenduma proti evtanaziji. Župnik dr. Andrej Naglič pobudo podpira.
Danes obeležujemo mednarodni dan bele palice. Ali veste, kaj simbolizira? Ob tej priložnosti objavljamo poslanico ...
Ameriški predsednik Donald Trump je na posebni slovesnosti konservativnemu aktivistu Charlieju Kirku, ki je septembra umrl v streljanju v Utahu, podelil posmrtno predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje civilno odlikovanje v ZDA. Na slovesnosti v Beli hiši je Kirka označil za mučenika za resnico in svobodo.
V torek, 14. oktobra, je v ljubljanski stolnici potekala slovesna maša na čast svetemu Duhu ob začetku akademskega leta, ki jo je ob somaševanju daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Študenti, profesorji in sodelavci akademskega življenja so se svetemu Duhu priporočili za razsvetljenje in blagoslov leta, ki se je začelo.
Daleč od parlamentarnega vrveža, v miru Galerije Družina, sta za mizo sedla dva politika, ki ju redko vidimo skupaj – Luka Mesec, sedanji minister za delo in koordinator Levice, ter Janez Cigler Kralj, nekdanji minister in podpredsednik NSi. Eden socialist, drugi krščanski demokrat. A v pogovoru, ki ga je pripravil Slovenski čas, sta dokazala, da je mogoče voditi poglobljen, spoštljiv in celo duhovno obarvan dialog o vprašanju, kaj danes sploh pomeni človek, skupnost in politika.
Kako pomembni so inovativni in sveži pristopi v kmetijstvu, se zelo dobro zavedajo mladi kmetje. Le še nekaj dni nas loči do trenutka, ko bomo izvedeli, kdo je najbolj inovativen mladi kmet ali kmetica v Sloveniji. V izboru sodeluje šest kandidatov, ki živijo in delajo na kmetiji, so stari manj kot 40 let in z inovativno idejo pomembno prispevajo k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva.
Danes, 15. oktobra, goduje Terezija Avilska, imenovana tudi Terezija Jezusova ali Terezija Velika. Velja za eno najvplivnejših protireformatork in teologinj.
torek, 14. oktober
Ta komentar pišem na svetovni dan migrantov in beguncev in se oziram v začetke svojega neposrednega stika s tem kontekstom v leto 2015, ko je Evropo zajela migrantsko-begunska kriza brez primerjave s tisto po drugi svetovni vojni. Ne moremo prezreti, kako globoko je ta dogodek pretresel zavest evropskih narodov. Po eni strani smo bili priča človeškemu trpljenju tisočev, ki so bežali pred vojno v Siriji, nestabilnostjo na Bližnjem vzhodu in revščino v Afriki. Po drugi strani pa je množičen prihod ljudi postavil pod vprašaj zmožnost Evrope in tudi Slovenije, da ohrani svojo identiteto, varnost in družbeno kohezijo. V tistih mesecih se je razgalila napetost med sočutjem in strahom, med solidarnostjo in zapiranjem vase.
V Sloveniji postaja klasičen pokop v krsti vse pogosteje nedosegljiv - ne zato, ker bi si ga ljudje ne želeli, temveč ker jim ga sistem onemogoča. To ni tehnična malenkost, ampak civilizacijsko vprašanje: pravica do groba, spoštovanje do telesa in svoboda vesti. Čas je, da država in občine prenehajo tiho potiskati ljudi v krematorije in zagotovijo enake, dostojanstvene možnosti za vse oblike pokopa - na vsakem pokopališču.
Maistrov borec, frančiškan, organist in skladatelj je z doktoratom iz Rima povezal gregorijanski koral z moderno harmonijo, vodil zbore in pisal glasbo, ki je hkrati molitev in mojstrstvo. Čeprav je okupator odnesel del rokopisov, ostajajo Slovenska maša, Requiem, monumentalna Sonata za orgle in nepozabni Oče naš njegova zveneča oporoka.
Doma in v svetu uveljavljeni skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog Ambrož Čopi je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in tragičnih dogodkov, ki so mu sledili, ustvaril Psalmsko kantato, posvečeno dr. Janezu Janežu.
Delo za soliste, zbor in orkester so konec julija krstno izvedli na Tajvanu, evropsko premiero pa je v izvedbi solistov in Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL), Komornega zbora tajpejske filharmonije ob spremljavi Simfoničnega orkestra KGBL pod vodstvom Slavena Kulenovića 27. septembra doživelo v Pliberku, kraju Janeževe rešitve. Sledili sta še ponovitvi v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani in Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S skladateljem, ki je že kot študent začel prejemati nagrade, a meni, da »so priznanja sicer lepa, saj navzven kažejo vrednost tvojega dela, pomembneje pa je, ali delaš nekaj dobrega za ljudi«, smo se pogovarjali o tem, kako je do edinstvenega projekta sploh prišlo.
V delovnem gradivu za četrtkovo sejo odbora Državnega zbora za zdravstvo, ki bo pripravil predlog odloka o razpisu referenduma glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, piše, da bi lahko volivci o tem vprašanju odločali 23. novembra.
Zakaj je tema druge svetovne vojne pomembna - tudi za slovenske rojake v ZDA, ki so te dni obiskali domovino (starih) staršev?
Osemdeset let po slovenski kalvariji še vedno živimo s pečatom zapovedanega molka. To ni poziv k maščevanju, temveč k resnici, ki zdravi: da stvari povemo, kakršne so bile - nič več in nič manj. Če želimo kot narod preživeti, moramo zlo poimenovati in mu odvzeti moč tišine. Objavljamo govor dr. Helene Jaklitsch ob 80-letnici spomina na teharske žrtve po drugi svetovni vojni.
Jezik je sam po sebi prvinski element človeške družbe, osnova za vsakršen razvoj. Izraža nujo – kdaj po zadostitvi osnovnih potreb, kdaj kot klic po presežnem in pravičnem. Jezik s svojo gostobesednostjo polni vsakdan. Včasih tako zelo, da ne dopusti prostora niti tišini, ko bi jo nujno potrebovali. Jezik je lep in krut in je marsikaj vmes.
Nesklanjani priimki ženskih oseb, kalki iz prebujenskega novoreka, fraze o "naslavljanju problemov" in "opolnomočenju deležnikov" - vse to naj bi bilo napredno, v resnici pa jemlje jeziku ostrino in bralcu informacijo. Nekoč smo do uradnega žargona ohranjali zdravo linijo. Danes pa namesto ironije prevladata nelagodje in slepa vera v birokratsko moralo, ki misel upočasni, pomen zamegli in človeka, ki še zna slišati utrip živega jezika, pošlje na stranski tir.
Opozarjati želijo na pomen evropske kulturne dediščine, zgodovine in skupnih vrednot.
Kaj pomeni voditi podjetje v času, ko stroji pišejo, rišejo in odločajo hitreje od nas? Na konferenci UNIAPAC Slovenija so podjetniki in znanstveniki soglasno poudarili: prihodnost UI mora biti človekosrediščna. Tehnologija naj pospeši delo, modrost pa naj usmerja cilje - v službi dostojanstva, skupnega dobrega in ustvarjalnosti.
Papež Leon XIV. je po poročanju italijanskih medijev odredil spokorni obred v baziliki sv. Petra, kjer je neznanec minuli konec tedna znova oskrunil enega izmed oltarjev.
Malgaški predsednik Andry Rajoelina naj bi pobegnil iz države s francoskim vojaškim letalom, nekaj ur preden bi moral nagovoriti svoj narod.