Vir: Družina
sreda, 21. maj
Na križišču življenja se odločimo, kako bomo pristopili k najglobljim in najintimnejšim izzivom našega obstoja. Niso le trenutki odločitev, temveč trenutki, ki zahtevajo našo polno pozornost in odgovornost – tako kot posamezniki kot družba. Kdaj se ustavimo, da bi v resnici prisluhnili? Kdaj se dotaknemo globin, kjer ni preprostih rešitev, kjer ni hitrih odgovorov? Kje je meja, na kateri se konča naš poskus razumevanja, in kje začnemo z razmislekom o tem, kaj pomeni biti človek – z vsemi svojimi ranami, upi in bolečinami?
V trenutkih, ko se zdi, da je vse razbito na tisoč koščkov, ko življenje postane neznosno težko, je morda najtežje najti pot smisla. V teh trenutkih potrebujemo nekaj najpreprostejšega: biti ob človeku in mu pokazati, da ni sam. Da je še vedno dragocen, še vedno vreden – ne glede na to, kako zelo se počuti odrinjenega ali zanemarjenega. Verjamem, da je vsak človek vreden, da nekdo sedi ob njem in mu pove, da ni sam. Da ni nikoli prepozno, da se odzovemo, da pristop...
Ta mesec so v številnih evropskih državah zaznamovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Ob takih priložnostih oživijo okolice spomenikov, ki slavijo vojake in njihova junaštva. Eden najbolj znanih vojaških spomenikov je Slavolok zmage v Parizu, ob katerem so se v minulih 189 letih zvrstile številne vojaške parade in slovesnosti.
Rimski vojskovodja Tit, sin cesarja Vespazijana, je leta 70 po Kristusu zavzel Jeruzalem in končal judovski upor. To mu je prineslo veliko slavo. Po očetovi smrti leta 79 je postal rimski cesar, vendar je že dve leti pozneje umrl. Veljal je za blagega in pravičnega vladarja. V njegovo čast so leta 81 v Rimu postavili 15 metrov visok Titov slavolok, po katerem so se zgledovali graditelji Slavoloka zmage v Parizu.
Počasna gradnja
Francoski cesar Napoleon je decembra 1805 pri Slavkovu na Moravskem v tako imenovani bitki treh cesarjev premagal avstrijskega cesarja Franca II. in ruskega carja Aleksandra I. Naslednje leto so v spomin na to zmago in d...
Le lučaj od hiše sem na hrastovem deblu uzrl nenavaden sprevod gosenic. Sive, s poudarjeno črno progo na hrbtu so se gosto poraščene s finimi dlačicami prav počasi pomikale navzdol. Gosenice so bile dolge štiri centimetre in podobne druga drugi kot jajce jajcu. Prizor je bil osupljiv, kljub temu da ga nisem opazoval prvič v življenju. Organizirana kolona se je ubrano premikala s komajda opazno hitrostjo, kot da bi bila nenavadna druščina en sam organizem.
Hrastov sprevodni prelec (Thaumetopoea processionea) je približno tri centimetre velik metulj. Prednji par kril ima nekoliko kovinski lesk z rumenim pridihom s tremi temnimi prečnimi progami. Odrasle lahko videvamo od avgusta do septembra, ko se razmnožujejo. Samice odložijo na hrastovo lubje tudi do dvesto jajčec v skupkih, ki jih potem zalijejo s temnim izločkom. V celinskih pogojih prezimijo kot jajčeca, iz katerih se spomladi razvijejo gosenice, ki družno iščejo hrano v večvrstnih sprevodih. Gosenice so zaščitene z žgalnimi dla...
Klopi se zadržujejo v travi, grmovju in v podrasti vlažnih mešanih gozdov. Aktivni so od pomladi do jeseni, ko je temperatura nad 8 °C. S pikom prenašajo na človeka bolezni.
Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic. Bolezenski znaki nastopijo v dveh fazah:
1. Od 1 do 8 dni po ugrizu nastopijo glavoboli, povišana temperatura, bolečine v trebuhu in mišicah, driska ali bruhanje.
2. Konstantno visoka temperatura, glavoboli, lahko tudi nezavest.
Čajna mešanica pri meningitisu: materina dušica, listi borovnice, žajbelj, korenina angelike, plahtica, sporiš, njivska preslica.
Borelioza je posledica okužbe z bakterijami, ki jih prenašajo klopi. Prva faza je rdečica na mestu pika. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po ugrizu. Velika je za dlan in začne sčasoma v sredini bledeti.
Po nekaj mesecih do enega leta se pojavijo vnetje sklepov, obolenje mišic in vnetje živčevja.
V vseh stadijih bolezni je smiselno zdravljenje z antibiotiki.
Najuspešnejše je...
Cvetačna solata z mlado čebulo in jajcem
Cvetačo razdelimo na cvetke in v slani vodi skuhamo, a naj še ostanejo nekoliko čvrsti. Odcedimo, ohladimo.
Bučna semena na suho prepražimo v ponvi, da zadišijo, takrat jih prelijemo z bučnim oljem in takoj odstavimo. Stresemo jih na cvetačo v skledi.
Zdaj dodamo narezano mlado čebulo, nasekljano trdo kuhano jajce, okisamo po okusu in povsem ohlajeno ponudimo.
Špargljeva solata s čemažem in kruhki
Šparglje očistimo, narežemo na koščke in v slani vodi prav na kratko skuhamo, da se malo zmehčajo, a še ostanejo čvrsti. Odcedimo in jih ohladimo.
Kruh narežemo na kocke, nato v ponvi na malo sončničnega olja in masla opečemo, da postanejo hrustljavi.
V skledi zmešamo ohlajene šparglje z narezanim čemažem, vse okisamo s sokom limone, oljčnim oljem, solimo, popramo, nato potresemo s kockami kruha. Takoj ponudimo.
Po želji dodamo še kocke sira feta.
V župniji Grad na Goričkem je na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, šestnajst zakonskih parov, ki letos praznujejo okrogle obletnice, v procesiji vstopilo v cerkev Marijinega vnebovzetja, kjer so med mašo, ki jo je daroval župnik Aljaž Baša, obnovili zakonske obljube in se zahvalili, da so kljub včasih težkim preizkušnjam vztrajali v zakonu. Župnik Baša jim je posamično podelil Božji blagoslov, ki naj jih vodi tudi na nadaljnji zakonski poti.
Na velikonočni ponedeljek se nas je zjutraj pred cerkvijo sv. Marjete v Borovnici zbrala skupina romarjev, da bi prvič poromali od cerkvice do cerkvice v naši župniji. Pot nas je najprej vodila proti Pokojišču do podružnične cerkve sv. Štefana. Romanje smo nadaljevali proti Pristavi. Malo pred domačijo Koširjevih smo postali pri čudoviti kapelici, posvečeni sv. Jožefu. Naša pot je vodila skozi Ohonico do Zabočevega, kjer smo se udeležili maše v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika. Iz Dražice smo se skozi zaselek Jele povzpeli na t. i. staro štreko – staro traso železnice Dunaj–Trst, s katere se nam je odprl čudovit razgled na Ljubljansko barje. Po stari štreki smo prišli do naše zadnje cerkvice – podružnične cerkve sv. Miklavža na Pakem. Preživeli smo lep velikonočni ponedeljek, prepleten s pogovori, molitvijo in mašo.
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, so v župniji Bakovci s slovesno mašo obhajali 60-letnico življenja duhovnega pomočnika in domačina Roberta Smodiša. V rojstni župniji in župniji Tišina pomaga župniku dr. Francu Zorcu. V obeh župnijah so ga z veseljem sprejeli leta 2022, ko je prišel iz Krškega, kjer je bil hišni duhovnik pri sestrah Brezmadežnega spočetja. Je umirjen in zavzet duhovnik, dober pevec in rad tudi sede za orgle. Škof Štumpf mu je zaupal duhovno oskrbo v soboški bolnišnici, saj tudi sam nosi težo bolezni, zato mu tolažba bolnih ni tuja. Na letošnji svetovni dan bolnikov 12. februarja je blagoslovil novo bolnišnično kapelo v Rakičanu.
Velikonočno jutro v Šentjoštu se je podobno kot v preteklih letih začelo z vstajenjsko procesijo, le da je bilo tokrat še slovesneje, saj so mladi fantje na začetku sprevoda ponosno nosili pravkar obnovljeno bandero. Šentjoško bandero je staro 130 let. Na njem sta upodobljena Janez Evangelist, farni zavetnik in sv. Jošt, zavetnik vasi Šentjošt. Zaradi izredno slabega stanja slike bandera, so originalno platno restavrirali in ohranili, v bandero pa vstavili tiskano kopijo slike na platnu. Zahteven proces restavriranja slike je potekal pod vodstvom restavratorke mag. Anite Klančar Kavčič. Kovane in lesene dele bandera ter pozlačen napis so obnovili sodelavci Restavratorstva Kavčič iz Šentjošta. Blago bandera je bilo razmeroma v dobrem stanju in je bilo zato le očiščeno. Vanj je s. Ivica Gregorič iz Novega mesta skupaj všila sliki, ki sta upodobljeni vsaka na svojem platnu, in ga tudi šiviljsko popravila. Za digitalno obdelavo slik in za koordinacijo med vsemi izvajalci je skrbel Vid Klan...
Pokanje s karbidom je tradicionalni običaj našega podeželja, ki na velikonočno jutro odmeva v mnogih slovenskih vaseh. Ta stari običaj simbolizira odganjanje zlih duhov in ponazarja Kristusovo vstajenje. V prejšnjem režimu je bila ta dejavnost prepovedana in so se tedanji varuhi oblasti miličniki trudili, da je bilo tega pokanja čim manj. Običaj je dokaj živ na Štajerskem, v Prekmurju in Prlekiji. Na vzpetini ene izmed ptujskih primestnih četrti so se že 25. leto zapovrstjo na velikonočno nedeljo zbrali možje, da s pokanjem obeležijo velikonočne praznike. »V vseh teh letih nismo imeli nobene nezgode in tudi z varuhi miru, ki se danes imenujejo policisti, do sedaj nismo imeli težav. Vse preveč starih navad tone v pozabo in trudili se bomo še naprej ta običaj ohranjati pri življenju,« je povedal eden izmed udeležencev.
Velikonočni prazniki so za Koštabonce prvi veliki praznik s plesom po postnem času in je ta koštabonska fjera povezana z veliko nočjo in kuzmuvom. Letošnjo kulturno prireditev na velikonočno nedeljo – na vezon so oblikovali člani KD Alojz Kocjančič Puče - Koštabona z naslovom Ulčnica eno domaće ulje za lumine v režiji Viktorije Pucer Štromar. V bogatem programu so nastopili pevci domačega zbora z zborovodkinjo Ivano Milko Pucer, harfistka Anamari Primožič, ljudski pevec in godec Guerino Koterle, domače igralke Suzana, Maja in Nika so orisale pomen velikonočnih praznovanj, značilnost oljčne nedelje in velik pomen oljke ter domačega oljčnega olja, ki nas spremlja od rojstva do smrti, gori v luminih ob božjem grobu, krepi naše zdravje in je vir zaslužka. V predstavitvi Naše ulje je ku rižoljo so zaigrale prizor, ko so Šavrinke kot prave popotnice s trgovanjem pripomogle, da so družine preživele. Praznično vzdušje so sklenili ljudski pevci skupine Moja mati kuha kafe, ki jo vodi Filip Krte...
V juršinski občini in župniji ohranjajo staro velikonočno navado, da po velikonočni maši tamkajšnji »topničarji« v središču Juršincev in ob cerkvi sv. Lovrenca z ročnimi nabijači in topovi na veliko pokajo v čast od mrtvih vstalega Kristusa. Star običaj, ki so ga uspeli ohraniti vse do današnjih dni, vsako leto v svoje vrste sprejme mlajše farane, ki si nabirajo znanje in izkušnje starejših. Seveda pa najprej poskrbijo za varnost vseh udeležencev.
Naši starejši v domu starejših občanov so se razveselili slovesne vstajenjske maše in veselo prepevali alelujo.
Na veliko soboto so bile v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih molitve, celodnevno češčenje ob božjem grobu in besedno bogoslužje, blagoslov velikonočnih jedi pa tudi ob vaških kapelicah v Boračevi v vasi ter pri kapelici pri Lebnovih, v Turjancih, Rihtarovcih, v Šratovcih, v Domu starejših SeneCura, v kapeli sv. Ane v parku.
Polna cerkev vernikov se je v Pečah med obhajanjem letošnje vigilije izjemno razveselila krsta in hkratnega prejema zakramenta svete birme, ki ga je katehumenki Leji Lipovšek podelil domači župnik Kancijan Čižman. Bogu hvala za udejanjeno Lejino željo, da se pridruži občestvu župnije in tudi Katoliške Cerkve. Leja se je v katehumenatu pripravljala v župniji Ihan. Za lepo vigilijo se zahvaljujemo tudi botru Stanku Murku ter prosimo Svetega Duha, naj podari obilne darove naši Leji, da bo pogumno stopila na pot s Kristusom v našem občestvu.
Pred župnijsko cerkvijo v Bogojini so se na velikonočno soboto, 19. aprila, zgodaj zjutraj zbrali verniki skupaj z župnikom dr. Andrejem Lažetom, ki je blagoslovil velikonočni ogenj. Verniki so ogenj ponesli na domove, kjer so zakurili kurišča, kjer so gospodinje pripravile in skuhale jedi za blagoslov.
V tej romarski cerkvi že več let obrede velikega petka obiščejo ljudje iz vseh župnij pastoralne zveze Dravograd. Tudi letos so verniki napolnili cerkev. Zelo pomemben prispevek so tokratni slovesnosti dodali mladi z ubranim petjem, branjem berila in pasijona ter z asistenco pri češčenju križa. Prošnje sta brala in pela župnika Franček Kraner in Igor Glasenčnik. Slednji je v krajšem nagovoru govoril o križu kot znamenju zmage življenja nad smrtjo. Tako veliki petek ni dan obupa. Sledilo je češčenje križa, kjer so navzoči s poklekom, dotikom ali poljubom izrazili Križanemu svojo ljubezen in spoštovanje.
Juršinske gospodinje letos obhajajo trideset let ohranjanja in negovanja bogate goriške kulinarike. Za letošnjo velikonočno razstavo so spekle več vrst okusnega velikonočnega kruha in potic. Pred tridesetimi leti je bila pobudnica društva Marta Toplak, sedaj ga vodi Romana Hrga.
Mladi iz župnije sv. Mihaela Grosuplje so v petek, 18. aprila, uprizorili križev pot. Skozi igro, branje križevega pota in igranje na glasbila, ki so napovedala vsako postajo križevega pota, smo podoživljali Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Bilo je zelo ganljivo.
V župniji Sveti Jurij v Prekmurju je na veliki četrtek, ko se spominjamo Jezusove zadnje večerje, župnik Aljaž Baša daroval mašo, med katero je skupaj z veroučenci prvega, drugega in tretjega razreda dvanajstim možem, kot Jezus dvanajstim apostolom, simbolično umil noge. Otrokom je podelil blagoslovljeni kruh. Faranko s številno družino Andrejo Koller pa je postavil v službo izredne delivke svetega obhajila.