Vir: Družina
sreda, 26. avgust
Na letošnji veliki šmaren je bilo v župniji Kapele pri Brežicah praznično: v farni cerkvi, posvečeni Mariji Vnebovzeti, so praznovali 240 let samostojne župnije s slovesno mašo, ki jo je s somaševalci daroval msgr. dr. Matjaž Roter. Vatikanski diplomat, ki deluje na papeškem predstavništvu na Kubi, je med farani kot nekdanji kaplan v Brežicah zelo priljubljen in vedno lepo sprejet. Somaševali so grkokatoliški duhovnik Gorazd Bastašić, novi župnijski upravitelj v Kapelah, in drugi s faro tesno povezani duhovniki. Pri maši so sodelovali pevke in pevci iz Kapel ter sosednjih krajev, na orgle pa jih je spremljal Antonio Vogrinc. Po maši je sledil blagoslov novo urejenega župnišča, nato pa ob igranju Pihalnega orkestra Kapele prijetno druženje faranov ter lepega števila romarjev, ki so na sončen dan priromali iz okoliških vasi in bližnje Hrvaške. MARKO Blaževič
Več kot 10.000 vernikov se je na Kureščku udeležilo srečanja s patrom Jamesom Manjackalom
300 let javorske lepotice
V Antonovem domu na Viču uredili kapelo sv. Klare
100 let kapele Marije Snežne v Jasenjah
Na Vrzdencu blagoslovili obnovljeni zvonik
Maša ob obletnici smrti Cvetane Priol na Pobrežju
890-letnica Cistercijanske opatije Stična
Skrajno neumno vprašanje! Za zdravo pamet. Če poslušamo banke, ki se upirajo vladni zahtevi, da naj nam ne zaračunavajo vsakega dviga na bančnem avtomatu, predvsem pa mora biti teh več in jih morajo prenehati ukinjati, pa nam zaledeni kri. Banke se branijo, da je to poseganje v njihovo premoženje, kratenje pravice, da služijo (na naš račun).
Denar ni posledica Božjega stvarjenja, stvarstva, uživa pa položaj največje vrednote. Mnogi so zanj pripravljeni tvegati vse. Njegova osnovna naloga je v pomoči pri kupovanju dobrin. Je posrednik med njimi in nami. Brez njega gospodarstvo in s tem življenje ne more normalno delovati. Za veliko večino ljudi ga je vedno premalo. Prav zato je potrebno z njim obzirno in pošteno ravnati. Plače, pokojnine in različne druge dohodke dobivamo večinoma prek bank. Te z našim denarjem gospodarijo. Dokaj natančno predvidijo, koliko ga bo kdo potreboval, drugega pa vlagajo v različne posle in z njimi služijo. Zato nam ga varujejo, včasih plačajo za hranjenje ce...
V torek, 1. septembra, začenjajo teči volilna opravila pred referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je razpisan za nedeljo, 11. oktobra
Ali se v razumnem roku odpira možnost za pokop slovenskih žrtev iz prikritih morišč, tudi 3.450 iz Jame pod Macesnovo gorico? 20. avgusta se je iztekla javna razprava o predlogu pravilnika, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo in bo podrobneje uredil pietetni prenos in pokop ekshumiranih žrtev na ljubljanskih Žalah. Pravilnik je zdaj v medresorskem usklajevanju in bo predvidoma sprejet do sredine septembra.
V naselju Donji Macelj na severu Hrvaške so 22. avgusta pokopali 500 hrvaških žrtev povojnih pobojev leta 1945, katerih posmrtne ostanke so izkopali iz grobišč v Sloveniji. Hrvaški minister za veterane Tomo Medved je dejal, da se s tem končuje dolgoletno čakanje, in Sloveniji izrazil hvaležnost za sodelovanje. Mašo zadušnico in pogrebni obred je vodil hrvaški vojaški ordinarij Jure Bogdan.
Letošnji Teden vzgoje, ki ga Društvo katoliških pedagogov Slovenije pripravlja v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom, bo potekal od 1. do 7. septembra pod naslovom Vera in vzgoja. Prireditelji pedagoge vabijo, naj na pot novega šolskega leta stopijo kot romarji vere in tudi s pomočjo pripravljenega gradiva premislijo, kako njihova osebna vera pripomore pri njihovem vzgojno-iz-obraževalnem delu.
Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje, se je v petek, 21. avgusta, v Novem mestu srečal z varuhinjo človekovih pravic dr. Simono Drenik Bavdek. Teme pogovora delegacij, ki sta ju vodila, so bile uresničevanje svobode veroizpovedi, položaj Cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji, preprečevanje nestrpnosti in potreba po okrepljenem dialogu z državo.
Spominski 23. avgust v prestolnici v znamenju odprtja nove stalne razstave ter svete maše in slavnostne akademije
Manj ko imamo, več damo. Zdi se nesmiselno, ampak to je logika ljubezni.
sv. mati Terezija iz Kalkute
Znanstveniki danes z velikim zanimanjem preučujejo ekstremofile, drobne organizme, ki živijo tam, kjer večina živih bitij propade. Nekateri uspevajo v vreli vodi, drugi v ledenem mrazu, zelo kislem ali slanem okolju. Med njimi je tudi arheja z nenavadnim imenom Pyrolobus fumarii, katere ime spominja na ogenj in dimnik. Živi ob podmorskih hidrotermalnih vrelcih in najbolje uspeva pri temperaturi okoli 106 stopinj Celzija. Njeni termostabilni encimi so zanimivi tudi za biotehnologijo. Bitje, ki je prilagojeno razmeram, v katerih bi druga propadla, lahko tako človeku odpre nove možnosti.
Tudi Jezus danes svoje učence pošilja v nekakšno »ekstremno okolje«. Ne med visoke temperature ali led, ampak med ljudi. Tudi tam razmere niso vedno prijazne. Ne pošilja jih samo tja, kjer jih bodo vsi sprejeli, ampak med različne ljudi, med katerimi bodo tudi takšni, ki jih bodo zavrnili. Nekateri jih bodo, kakor smo lahko slišali ob prazniku Marijinega vnebovzetja, razglasili celo za »hudičevo seme«. T...
Puščavnik oče Alonij je rekel: »Če človek v svojem srcu ne reče: Samo jaz in Bog sva na svetu, potem nikoli ne doseže miru.« (Alonij, 1)
Skrivnostni modri izrek iz puščave morda lahko razumemo takole: Človek se čuti tako povezanega z vsem človeštvom, da ko se pojavi pred Bogom, z njim pridejo tja vsi. Njihove radosti čuti za svoje, njihovo trpljenje doživlja kot svoje, zato lahko reče kot Alonij: Samo jaz in Bog sva na svetu. Podobno je pisal Evagrij Pontski v svojih mislih o molitvi: »Samotar je, kdor je ločen od vseh in skladno zedinjen z vsemi. ... Puščavnik je, kdor se ima za enega z vsemi, saj je prepričan, da v vsakem neprestano vidi samega sebe.«
Modrost, vredna dolgega premišljevanja in molitve …
JANEZ POLJANŠEK
Blaženi Evstahij van Lieshout, duhovnik in misijonar
»O moj Jezus, ljubim te. Ljubim te s tvojim križem, s tvojim trpljenjem, s tvojo neizmerno ljubeznijo. O Jezus, po krvi, ki si jo prelil, in po solzah svoje svete Matere daj slepim vid, hromim, da bodo hodili, bolnim zdravje in vsem, ki trpijo in so v bolečinah, mir. Moj Jezus, želim hoditi po tvojih stopinjah, govoriti tvoje besede, misliti tvoje misli, nositi tvoj križ, uživati tvoje telo, piti tvojo kri, sovražiti greh in doseči nebesa.« /njegova molitev
22. nedelja med letom
Prvo berilo: Božja beseda preroku ne da miru, Jer 20,7–9; Ps 63;drugo berilo: Tudi telesno življenje naj bo daritev, Rim 12,1–2