Vir: Družina
sreda, 26. avgust
Vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher je v ponedeljek odpotoval v Moskvo, kjer se je včeraj srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Na skupni tiskovni konferenci je vatikanski diplomat ponovil odločen poziv papeža Leona XIV., da se mora vojna in z njo trpljenje civilnega prebivalstva nemudoma končati.
Dolly Parton, zvezda country glasbe, kantavtorica, igralka in človekoljubka, je 25. avgusta 2026 v starosti 80 let umrla za posledicami rakavega obolenja. Njeno življenje je pisalo izjemno zanimivo zgodbo, iz katere lahko izluščimo tudi nekaj koristnih naukov za katoličane …
Ko je rdeča zver končala s psovanjem, je ukazala ostalim ločiti očeta od družine. Mati, sestre in Janez so jih rotili, naj ga pustijo. Toda kamen bi pokazal več usmiljenja kot komunist. S silo so očeta spravili iz izbe. Še en pogled na ljubljeno ženo, poslednji pogled na otroke, ki jih je imel tako rad, in odšel je za zmerom.
Španski duhovnik je pomagal že več kot 1.200 osebam, da so našle svojega življenjskega sopotnika.
V Iranu so aretirali dve ženski, znani po kljubovalnem nasprotovanju krivicam, ki jih zagreši iranska vlada, kristjanko pa so obsodili na devet let zaporne kazni.
torek, 25. avgust
Da število znanstvenih besedil v angleščini v slovenskem jezikovnem prostoru narašča, je očitno, redkeje pa razmišljamo o vplivu angleščine na znanstvena besedila v slovenščini, zlasti na njihovo skladnjo in slog. Jezik, ki ga poslušamo in beremo, vpliva tudi na jezik, ki ga soustvarjamo. Zato je za polno funkcionalnost slovenščine pomembna njena raba na vseh področjih, tudi v znanosti in stroki.
Nekoč je bila popolnost stvar svetnikov. Danes je postala naročnina. Za nekaj evrov na mesec dobimo aplikacijo, ki nam pove, kako dobro spimo. Druga šteje korake. Tretja kalorije. Četrta popravi obraz. Peta napiše besedilo. Šesta nam pokaže ljudi, ki so lepši, bogatejši, bolj produktivni, bolj zagoreli in predvsem videti precej srečnejši od nas.
Slovenska boljševiška elita, vedoč, da se bliža neizogibni konec, je leta 1990 posegla v proces: sama je začela s tranzicijskim postopkom, ki so mu komunisti dali osnovno vodilo, da se mora vse tako spremeniti, da se bo čim manj spremenilo.
Katastrofalno demografsko stanje in skrb za blaginjo in obstoj slovenstva me je nagnilo k temu, da sem o tem vprašanju pisal predsedniku Borutu Pahorju in predsednici Nataši Pirc Musar. Predlagal sem jima, da bi uvedel priznanje za zasluge na področju družine in materinstva. Odgovorili sta mi njihovi svetovalki, in to z velikim zamikom, ena šele po telefonskem izzivu. Vsebinsko so bili odgovori sicer prijazni, a sprenevedavi. Moja pobuda, da bi bile matere z več otroki z vrha države deležne kakega priznanja, je bila tacite odklonjena; svetovalki sta me po birokratski navadi napotili na drug naslov.
Manj obrazcev, več časa za učence, reforma mature in nacionalnega preverjanja znanja ter manj možnosti za pritožbe na ocene – to so le nekatere napovedane novosti na področju šolstva. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je na konferenci ravnateljev in ravnateljic na Brdu pri Kranju predstavil prednostne naloge ministrstva za novo šolsko leto.
Na Reki in v Gorskem kotarju so dolga desetletja tiho izgovarjali imena ljudi, ki jim ni bil odvzet le dom, služba ali svoboda, marveč tudi grob. Hrvaška škofovska konferenca je 20. januarja 2026 privolila v začetek postopka za beatifikacijo božjih služabnikov Martina Bubnja in dvajsetih tovarišev: šestnajstih duhovnikov in petih laikov. Med usodami so tudi posamezni primeri četniškega nacionalističnega nasilja, toda najgostejša sled vodi k partizanskim enotam, komunistični oblasti in OZNI. Ker tudi pri nas poteka postopek za beatifikacijo žrtev komunističnega totalitarizma, želimo na kratko počastiti naše sosede, brate v veri, ki so življenje dali na podoben način.
Jiři Kočica je akademski kipar, risar, pedagog, pisatelj in esejist. Na Univerzi na Primorskem predava iz vizualnih umetnosti in oblikovanja. Med majem in julijem je bila v galeriji Mulec na ogled njegova razstava z naslovom Matrica – skrito. Čeprav si po zaključku razstave vsi kipi več ne delijo istega prostora, ostajajo z aktualnim sporočilom povezani na prav poseben način.
Nastop dveh na proslavi dneva državnosti in tudi navzočnost večine praporov je sicer vzbujala upanje, da se v Sloveniji bližamo spravi. V to smer je šla tudi ponudba vlade opoziciji za partnerstvo za Slovenijo. A slovenska postkomunistična resničnost je bolj zahtevna in zapletena. Sodelovanje kot osnovna prvina družinskih, sosedskih, lokalnih in odnosov v celotni državi je sistemsko zavoženo in še vedno ogroženo. To se odraža v medsebojnih odnosih državljanov, družin in drugih skupnosti v politiki, gospodarstvu, medijih in celo v Cerkvi.
Ukrajina je 24. avgusta praznovala 35. obletnico neodvisnosti in kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk je ob tej priložnosti znova spregovoril za vatikanske medije: v pogovoru opisuje uničujoče človeške in moralne posledice ruske vojne proti Ukrajini ter razmišlja o pomenu svobode.
Komunistični pozdrav: »Smrt fašizmu – svoboda narodu« je ljudstvo pravilno razumelo kot javno smrtno obsodbo vseh, ki imajo pogum upreti se komunizmu in njega krutostim ter se bojevati proti njemu. »Smrt fašizmu – svoboda narodu!« pomeni v resnici: »Smrt ljudstvu – svoboda komunizmu!«
Papež Leon XIV. bo 27. septembra letos v okviru apostolskega obiska v Franciji obiskal tudi priljubljeno romarsko središče Lurd. Tamkajšnji škof Jean-Marc Micas v pričakovanju Petrovega naslednika napoveduje prekritje vseh Rupnikovih mozaikov na lurški stolnici: »Moja vloga je v lurškem svetišču zagotoviti dobrodošlico vsakomur, posebej pa tistim, ki najbolj trpijo.«
V zadnjih tednih v svetovnih medijih odmeva zgodba o nadomestni materi iz Združenih držav Amerike, ki jo biološki starši tožijo za visoko odškodnino, ker je zavrnila splav otroka s prirojeno srčno napako.
ponedeljek, 24. avgust
Odkar pomnim, vsako leto, običajno junija, pride dan, ki ga označim za začetek »svojega« poletja. Običajno se takrat prekrijejo začetek prvega vročinskega vala, ko vročina tudi po polnoči ne pade tako nizko, da bi pomislil na dolge rokave, ravno pravšnja sproščenost in občutek praznovanja. Letos je bil to 17. junij, sprejem ambasade ZDA v Križankah, četrti julij pred 4. julijem, in slavje ob 250. obletnici izjave o neodvisnosti. Protokolarnih dogodkov načeloma ne maram že zaradi tega, ker mora človek nase navleči vsaj suknjič, a me neizmerno navdušijo takrat, ko se razvijejo v pravo žurko, kjer večina povabljenih pleše. In tako je bilo tokrat.
Nič ni resnično, vse je dovoljeno: ne le v Alamutu, ampak tudi v svetu družbenih omrežij, kjer je vsak radikalno svoboden, kjer svojo podobo ustvarjamo znova, kjer je vse vedno novo in zdaj in kjer je majhna čustvena potešitev na voljo ob vsaki naši težavi, dolgčasu, neuspehu – v svetu, ki se zdi neznansko priročen, dokler ne ugotovimo, da iz njegovega obzidja ni tako lahko oditi. Vendar – kako do tega pride in zakaj smo se zidov tako pozno zavedli? Zakaj – če je seveda resničen – tega tehnološkega prevrata ne vidimo vsi, zakaj ni očiten in zakaj se mu ne upremo?