Vir: Družina
torek, 14. oktober
Vprašanje bralke Zale: »Zanima me, kakšno je stališče Cerkve do uporabe kontracepcijskih tabletk v namene zdravljenja. Sama imam namreč tako boleče menstruacije, da sem po več dni odsotna na fakulteti, večkrat izgubim zavest, skratka ne morem normalno funkcionirati. Preizkusila sem že raznorazne oblike zdravljenja in lajšanja bolečin, a do sedaj še nič ni pomagalo, zato mi je zdravnik kot zadnjo možnost ponudil jemanje kontracepcijskih tabletk. Je to po cerkvenem nauku sporno? Glede na to, da jih nimam namena uporabljati za preprečevanje zanositve (trenutno sem namreč samska, kasneje, če bom imela moža, pa jih tudi nimam namena uporabljati).«
Prva nedelja v mesecu oktobru je poleg tega, da je rožnovenska nedelja pri Frančiškovih bratih in sestrah tudi Frančiškova nedelja, saj je 4. oktobra praznik sv. Frančiška Asiškega. Njegov Transitus – prehod iz zemeljskega življenja v večnost – obhajamo v večeru 3. oktobra, ko je v bližini cerkvice sv. Marije Angelske v Porciunkuli leta 1226 Frančišek še zadnjič blagoslovil brate, sestre in mesto Assisi.
Slovenska matica je v zbirki Mestne knjige izdala Medvoško knjigo, ki sta jo uredila Barbara Pregelj in Urban Vovk.
V mesecu požarne varnosti je še nekoliko več medijske pozornosti posvečene gasilcem. Miha Tratnik, 24-letni Žirovec, je sin, brat in zaročenec, sicer pa je skavt, bil je dolgoletni animator, dela pa kot inženir tehniške varnosti. Že vrsto let ga močneje zaznamuje poslanstvo prostovoljnega gasilca pri PGD Dobračeva in PGD Ljubljana – Vič. Že pri šestih letih se je zaradi očetovega lepega zgleda vpisal v Prostovoljno gasilsko društvo Dobračeva, s katerim je bil že v otroštvu na gasilskem tekmovanju državni prvak in podprvak.
ponedeljek, 13. oktober
Oktobra 2025 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU praznujemo 80 let obstoja, zato mu namenjamo to kolumno. Prireditev ob tej obletnici je potekala 14. oktobra. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je najbrž najbolj znan po izdelavi slovarjev slovenskega jezika, zlasti Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so združeni na slovarskem portalu Fran. V zadnjem desetletju sta od večjih projektov nastala še portal Franček, ki je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem, in portal Franja, ki vključuje dvojezične slovarje. Poleg slovarjev je na inštitutu nastalo in še nastaja veliko jezikoslovnih razprav, ki že od vsega začetka pomembno prispevajo k razvoju slovenističnega in širše slavističnega jezikoslovja.
Vem, da tole ne bo priznanje, s katerim bi si posebej polaskal, a te kolumne se velikokrat izgubijo v vsakdanu in njegovih zahtevah, odlagam jih do skrajne točke pred rokom in velikokrat se zgodi, da tik pred zdajci v miselno strukturo besedila, ki sem jo izoblikoval v glavi pred pisanjem, zareže dogodek, ki jo zradira, in ko bi se besede morale preliti na zaslon, se znajdem brez njih.
Davki se nam včasih zdijo kot naravni pojav – ali raje naravna nesreča. So neizogibni del našega življenja in nanje nimamo kaj dosti vpliva. Zakaj smo del svoje lastnine pripravljeni dati državi? So rezultat družbene pogodbe ali le prisile? Je izogibanje plačevanju davkov kdaj moralno upravičeno? Davki so navsezadnje vprašanje posameznikove svobode in soodgovornosti, zato jih ne smemo prepustiti »naravnim« procesom.
Medtem ko vlada obljublja pravičnejši davčni sistem, slovenski delavec državi še vedno odstopi skoraj polovico svoje plače. Kdo plačuje največ, kdo nič - in zakaj se politične elite že desetletja izogibajo uvedbi nepremičninskega davka?
Dikasterij za nauk vere je sporočil, da so v četrtek, 9. oktobra, imenovali pet sodnikov cerkvenega sodišča, ki bo obravnavalo obtožbe zoper duhovnika koprske škofije Marka Ivana Rupnika.
Ko politika obljublja "več za vse", računi pa vztrajno rastejo, Axel Kaiser ponudi leden tuš: ekonomija ni mnenje, temveč niz trdnih zakonitosti. To ni manifest ideologije, ampak uporabni vodič po realnosti: kako naj bi država postavila pravila igre (pravo, lastnina, svoboda), vse drugo pa prepustila podjetnosti in inovacijam. Če vas zanima, zakaj svoboda deluje bolje kot subvencije - in kaj se lahko iz Argentine nauči Slovenija - berite naprej.
Daleč od vrveža slovenskega parlamenta, med spokojnimi stenami Galerije Družina sta za mizo sedla politika, ki sta si povsem različna že v najosnovnejših prepričanjih – eden krščanski demokrat, drugi socialist. A Janez Cigler Kralj (NSi) in Luka Mesec (Levica), aktualni in bivši minister za delo, sta dokazala, da se zmoreta več kot razumno pogovarjati, pri tem pa odkrila nemalo skupnih točk, še več razlik, hkrati pa celo presenetljivih stališč sogovornika. Od človeškega smisla preko stanja liberalizma do zelene politike – v daljšem pogovoru, ki ga v celoti najdete v video obliki na naših spletnih kanalih, smo se spustili tudi v reči, ki v običajnih soočenjih ne najdejo mesta.
Slovenija se približuje nevarni fiskalni prelomnici. Z vsakim odstotkom primanjkljaja, z vsako novo pravico in z vsakim odmikom od discipline vlada Roberta Goloba stavi na to, da bodo današnje politične nagrade odtehtale jutrišnje gospodarske stroške. To je stava, ki grozi, da bo državo pustila obremenjeno z dolgom, vse višjimi obrestmi, nezaupanjem vlagateljev in izpraznjenim zasebnim sektorjem. Če ne pride do pravočasnega popravka, se Sloveniji obetajo stagnacija, širši razmiki donosnosti državnih obveznic in izgubljeno desetletje gospodarske rasti.
S strani nosilcev oblasti večkrat slišimo pozive k skromnosti – živimo naj z manj. Če pogledamo davčno politiko, nas oblast k temu učinkovito spodbuja. Živeti z manj je sicer eno izmed značilnih prizadevanj sodobne arhitekture. Namesto k vedno novim pozidavam, ki pomenijo trošenje prostorskih in drugih virov, je čedalje bolj uveljavljen princip ohranjanja obstoječega. Nove gradnje so manjšega merila (razvilo se je celo gibanje »tiny houses«) in zgrajene iz avtohtonih ali »naravnih« materialov; torej takšnih, ki ne potrebujejo veliko dodatne vložene energije, kot jo zahteva npr. proizvodnja cementa za beton.
V današnjem času je mogoče opaziti nenavadno in skrb vzbujajočo družbeno dinamiko: starost, bolezen in nemoč se vse bolj izrinjajo iz vidnega polja. Kot da bi jih želeli odstraniti iz našega vsakdana, skriti pred očmi in predvsem pred lastno zavestjo, da smo vsi na poti, ki se bo nekoč zaključila. Skrb za starejše pogosto prevzamejo ustanove ali plačani negovalci, medtem ko so njihove hiše in stanovanja preurejeni v prostore brez spomina na človeka, ki je tam živel.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na današnjem plenarnem zasedanju parlamentarne skupščine zavezništva v Ljubljani poudaril vlogo parlamentarcev pri izpolnjevanju zavez, ki so jih voditelji članic Nata sprejeli na junijskem vrhu v Haagu. Izpostavil je potrebo po zvišanju izdatkov za temeljno obrambo na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
V Fatimi so se med 7. in 10. oktobrom predsedniki škofovskih konferenc Evrope zbrali na letnem plenarnem zasedanju, ki ga je organiziral Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Iz Slovenije se je srečanja udeležil novomeški škof Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference.
Življenje mi je prineslo na pot, da sem lahko spremljala bolezen, starost, umiranje in smrt nekaterih svojih bližnjih. Ob smrti svojega očeta je moj sin, še študent, na vprašanje, kako doživlja ta polni čas, vzkliknil: »Veste kaj, vse je milost!« To se mi zdi najboljši opis vsega, kar se je dogajalo med nami in v meni v tistih čudnih časih, ko se vse zgosti v mešanico dogodkov, dejanj in doživljanj, da še povedati ne znaš, kako je.
Marjan Žiberna je pisatelj, novinar, avtor petih turističnih vodníkov in sedmih leposlovnih knjig ter še več knjig z drugih področij. Ureja Družinino popotniško revijo Svet in ljudje, poljudnoznanstvene knjige in publikacije z različnih področij, kot pisec redno sodeluje tudi s slovensko izdajo revije National Geographic.
P. Ivan Platovnjak je jezuit in profesor pri Katedri za moralno teologijo in duhovnost na Teološki fakulteti, kjer poučuje duhovno teologijo in koordinira enoletni študijski program Duhovno izpopolnjevanje. V Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani vodi različne vrste duhovnih vaj, Pripravo na zakon in je duhovni asistent Skupnosti Srce razvezani. Tam vodi tudi skupine žalujočih, ki delujejo po trimesečnem Programu za žalujoče (opis programov za žalujoče lahko najdete na spletni strani žalovanje.si).
Ste kdaj pomislili, koliko svetih maš ste doživeli v svojem življenju? V mojem jih je tisoč in tisoč in se kot dragocene jagode življenjskega rožnega venca prepletajo z dnevi moje prehojene poti.