Vir: Družina
torek, 13. januar
Umetnost je bila v življenju človeka prisotna od nekdaj. Leta 1868 so po naključju našli jamo Altamira v Španiji, v kateri so ohranjene ene izmed najpomembnejših prazgodovinskih jamskih poslikav sesalcev in odtisi rok. Izražanje svojega doživljanja je za človeka nuja. Ni nujno, da slika, lahko tudi piše, poje, deklamira, igra – ustvarja. Brez tega ni izpolnjen, čeprav se ob hitrem pogledu na našo družbo zdi, da ni prostora za umetnost.
Objavljamo poudarke iz predavanja, ki ga je 17. februarja 2025 na konferenci o žrtvah komunizma na floridski Univerzi Ave Maria v ZDA imel mag. Michael P. Tremoglie, ameriški pravnik, publicist in novinar. Deluje kot mednarodni politični motivator, ki opozarja na vzpon nedemokratičnih sil po zahodnem svetu in spodbuja ljudi k bolj aktivnemu državljanstvu, da bi se ohranile temeljne vrednote zahodne civilizacije. Slovenijo je obiskal leta 2024, takrat smo z njim v tedniku Družina objavili pogovor z naslovom Brezbrižnost uničuje republiko.
Slovensko izročilo protikomunizma je bogato, zato omenimo nekaj pomembnejših spisov: Ivan Ahčin: Komunizem; največja nevarnost naše dobe, 1939; Aleš Ušeničnik (Primož Ločnik): Komunizem in njegov pravi obraz, 1943; Narte Velikonja: Malikovanje zločina, 1944. Ahčin je po vojni pobegnil v tujino, Ušeničnika so vrgli iz SAZU, a je preživel, Velikonjo pa so obsodili in ustrelili.
Ko se je srednjeveški vernik odpravil na romanje, je stopil na dolgo, nepredvidljivo in včasih tvegano pot. Kljub temu so se v romarska središča že (in predvsem) takrat zgrinjale trume kristjanov, iščoč Božjo bližino in pomoč. Za pomembno romarsko središče pri nas že stoletja velja cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki s svojo zakladnico umetnin tokrat odpira temo Božje skrbi in zaupanja vanjo.
»Spolna pogodba je zame nekaj najbolj groznega. Deluje samo v neki sodobni obliki spolnosti, ki je dejansko današnja oblika sadomazohizma. Sadomazohisti to prav tako počnejo dobesedno, ne samo simbolno – podpišejo pogodbo. Pred nekaj leti je na Švedskem krožil predlog takšne pogodbe – to mi je povedal Julian Assange – ki temelji na nori ideji. Dve odrasli osebi pristaneta na spolni odnos in morata, da ne bo nesporazumov, podpisati pogodbo. V njej navedeta svoji imeni, priimka, datuma rojstva in celo religiji. S to noro točko so poskušali preprečiti, se opravičujem za neokusnost, da bi vas na primer jaz kot protestant zapeljal, čeprav vem, da ste katoličanka in protestante sovražite. Tudi če bi vi mene zvlekli v posteljo, bi bilo to zaradi moje laži posilstvo. Potem pogodba zelo eksplicitno navede meje, kaj se bo počelo in česa ne. Na neki ravni to deluje, ampak kaj potem ostane od flirta? To je prepoceni beseda, a imenuje nekaj pravilnega. Mar niso skoraj najbolj čarobna ta vmesna stan...
Romanje nikoli ni bilo namenjeno tistim, ki iščejo udobje. Taka je izkušnja vseh, ki so se kdaj podali na romanje v veri, pa naj bo to po domačih božjih poteh, do praga pontifikalnih bazilik v Rimu v ravno zaključenem svetem letu 2025 ali pa po vedno bolj priljubljeni Jakobovi pot, ki združuje bližino in domačnost slovenske poti s potjo daleč na zahodu pri koncu sveta (finis terrae). Od daleč se zdi romanje preprosta zgodba: človek gre na pot, obiskuje vnaprej znane lokacije in opravlja predpisane rituale v upanju, da se vrne domov bogatejši za izkušnjo in z nekaj več notranjega miru. Pravi namen romanja je vendar nekoliko bolj trden in zahteven – in prav zato osvobajajoč. Romanje je šola vztrajnosti. Vztrajnost pa je krepost, ki jo naš čas pogosto razume le površno.
V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja je skupina pripadnikov ameriških sil Delta vdrla v močno utrjen predsedniški kompleks Nicolása Madura, diktatorja, ki Venezueli vlada od leta 2013, ko je umrl njegov energični predhodnik Hugo Chavez. Maduro je poskušal zapreti vrata jeklene varne sobe, a je bilo prepozno. Do 4.29 po caracaškem času sta bila z ženo Cilio Flores že na krovu ladje USS Iwo Jima, ki je bila namenjena v New York, v ponedeljek pa so jima že brali obtožnico pred newyorškim sodiščem.
Če sem povsem iskren, se nikoli nisem imel zares za silnega človeka skupnosti. Nenazadnje so me prav zato njega dni odslovili iz nekega samostana, kasneje pa sem debelo desetletje preživel v samoti, ki mi je, čeravno se v družbi znajdem še kar solidno, vedno bolj odgovarjala. Tudi sedaj, ko z leti bolj postajam človek skupnosti, so moji resnično pomembni krogi majhni – doma smo trije, na družinskih srečanjih se nas zbere med pet in deset, še največja primarna skupina v mojem življenju so soplesalci country plesov, ko nas je kakšnih dvajset. Množic ne maram, nikoli jih nisem, razen morda, ko sem stal na odru, kjer si z ljudmi v drugačnem odnosu. Kljub majhnosti krogov, ki jim pripadam, vsako leto bolj ugotavljam, da je bilo nekdanje poveličevanje samote in izolacije predvsem cinična drža in posledica ranjenosti, ne pa resna življenjska strategija. Smo pač odnosna bitja, odnosi so evolucijska prednost, če nič drugega, in pravzaprav je nemogoče, da bi temu ubežali na nedestruktiven način.
V temelju liberalizma – sodobne družbene ureditve, nacionalnih držav, ekonomije, našega pogleda na svet in odnosov z večino drugih, skoraj vsega, skratka – je prepričanje o volkovih. Človekove tovarniške nastavitve, pravijo, so: sebičnost, gon za obstanek, zavist. Padla narava brez nadnaravne pomoči. V temelju sveta je nasilje – z besedami Carla Schmitta: »Kar ostaja, je izjemna in za mnoge zagotovo zaskrbljujoča diagnoza, da vse pristne politične teorije predpostavljajo, da je človek zloben ...« Ves čas naj bi bil v temeljnem konfliktu eden z drugim in z naravo.
Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja, v vatikanski apostolski palači v zasebno avdienco sprejel venezuelsko političarko in borko za človekove pravice ter prejemnico Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marío Corino Machado.
Somaševanje naših škofov v baziliki sv. Petra v Vatikanu, ki poteka v okviru obiska ad limina, je vodil koprski škof Peter Štumpf.
V Sloveniji je do petka na obisku nekdanja astronavtka ameriške vesoljske agencije NASA slovenskega rodu Sunita Lyn Williams, ki velja za eno najuspešnejših ameriških astronavtk v zgodovini. Program obiska obsega srečanja z najvišjimi predstavniki države, slovenskimi znanstveniki, akademiki, študenti in podjetji na področju vesoljskih znanosti ter bo usmerjen v področje vesoljskih raziskav, izobraževanja in promocije znanosti med mladimi.
Napad dijaka v Murski soboti je lahko slučaj. Manjši korak na poti nasilja, ki počasi prihaja v naše šole. Nekemu mladostniku se je pač malo odpeljalo, porezal je sošolko. Res so se dijaki v strahu zaklenili v razrede, res je bila panika. A mladega divjaka so prijeli, odpeljali so ga in ga dali na varno.
Igor Omerza, raziskovalec arhivov nekdanje komunistične tajne politične policije Udba, je 12. januarja 2026 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavil že svojo šesto knjigo iz serije Osamosvojitelji in Udba, tokrat z naslovom Janez Janša – Kaplar, knjiga ima 428 strani.
V števerjanski župnijski cerkvi so v četrtek, 26. decembra 2025, po praznični maši podelili 38. Černetovo nagrado. Prejel jo je Hadrijan Corsi »za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva«.
Na današnji dan, 13. januarja leta 1992, je Sveti sedež med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Za priznanje samostojnosti si je po svojih kanalih vseskozi prizadeval tudi pokojni ljubljanski nadškof Šuštar. Kot pravi njegov tedanji tajnik in sedanji ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, je bilo priznanje Svetega sedeža odločilnega pomena tudi za ostala priznanja, ki so temu sledila. Samostojnost Slovenije je podpiral tudi takratni papež Janez Pavel II.
ponedeljek, 12. januar
Skupnost ni “mehurček” enako mislečih, ampak celota – in celota razpade, ko se politični tekmec spremeni v sovražnika, jezik v orožje, moralni minimum pa v
pogajalsko blago. Ta tekst odpira neprijetno vprašanje: ali še živimo v politični skupnosti – ali pa že samo drug ob drugem, brez skupnega cilja in brez skupnih pojmov?
Osamljenost ni več »problem drugih« – postaja nova evropska normalnost. Med zasloni, individualizmom in razpadanjem skupnih navad se širi tiha epidemija, ki pušča posledice na duševnem in telesnem zdravju. Kaj sploh pomeni biti osamljen – in kaj lahko naredimo, preden postane prepozno?
Zgodovinopisje se, kot opozarja angleški zgodovinar Edward Hallett Carr v delu Kaj je zgodovina? (What Is History?), ne prične s kronologijo, temveč s problemom. Osrednji vprašanji tega prispevka zato sta, kaj predstavlja temeljni problem Venezuele in kakšne možnosti obstajajo za razrešitev.
Otroci so nočna mora liberalne logike: ne sodijo v svet »pravic brez dolžnosti« in »svobode brez pripadnosti«. Marc Barnes v tem provokativnem eseju pokaže, zakaj družina še vedno živi kot mali upor proti državi – in zakaj nas prav otroci silijo, da se znova spomnimo, kaj svoboda sploh je.