Vir: Družina
četrtek, 2. april
Založba ZRC je izdala knjigo Olge Kolenc Presajena roža, o življenju družine Kolenc in odseljevanju iz Vojskarske planote od konca petdesetih do začetka sedemdesetih let 20. stoletja.
O vtisih po prvi krizmeni maši, ki sta se je udeležila kot duhovnika, smo povprašali lanska novomašnika br. Ambroža Brezovška in Matija Goloba.
Večina ga kliče pater, »med drugim« pa je tudi župnik, brat in doktor. Na pot proti duhovniškemu poklicu ni krenil nemudoma po gimnazijskih letih, prej je namreč doštudiral socialno pedagogiko. Andraž Arko pravi, da je Bogu dopustil, da je dolgo trkal na njegovo srce.
Papež Leon XIV. je na veliki četrtek dopoldan obhajal tradicionalno krizmeno mašo v vatikanski baziliki sv. Petra: v navzočnosti več sto duhovnikov, ki na ta dan obnovijo svoje mašniške zaobljube, je papež blagoslovil sveta olja, v nagovoru pa se je osredinil na bistvo krščanskega poslanstva in zbrane sobrate pozval k Cerkvi, ki ima pogum tvegati in sprejeti spremembe.
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je ob krizmeni maši na veliki četrtek nagovoril duhovnike, redovnike, bogoslovce in vernike ter izpostavil pomen Svetega Duha kot temeljnega vira duhovniškega poslanstva. Ob tej priložnosti je poudaril tudi izzive, s katerimi se danes srečuje Cerkev in njeni pastirji.
Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje ordinariji skupaj z duhovniki in verniki obhajali krizmene maše. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore jo je daroval v stolnici sv. Nikolaja, koprski škof Peter Štumpf v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, novomeški škof Andrej Saje pa v stolnici sv. Nikolaja v Novem mestu.
V novi epizodi podkasta Kefa sta se voditelja pogovarjala z duhovnikom Rokom Pogačnikom o pomenu velikega četrtka in celotnega velikonočnega tridnevja. Pogovor odpira pogled na eno najglobljih skrivnosti krščanske vere, ne le kot zgodovinski spomin, ampak kot živo izkušnjo, ki se dogaja tudi danes.
Papež Leon XIV. obhaja svoj prvi veliki teden na položaju Petrovega naslednika. Kot se je odločil, bo sveto tridnevje, ki se začenja na veliki četrtek, počastil na tradicionalen način, tako kot njegovi predhodniki do papeža Frančiška.
Za oddaje v slovenščini na Radiu Trst so se zavzeli primorski domobranci, uradno: pripadniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ). Na Primorskem so se hoteli boriti proti komunizmu, istočasno pa – v pričakovanju povojnega premika meje – za utrjevanje slovenstva po več kot dvajsetletnem fašističnem zatiranju na kar tretjini slovenskega ozemlja.
Več kot 100 mladih se je v sredo, 1. aprila, zbralo na križevem potu, ki ga je pripravila Univerzitetna župnija Maribor. Dogajanje se je začelo s sveto mašo v Alojzijevi cerkvi na Glavnem trgu, nato pa so se mladi z duhovniki in nadškofom Alojzijem Cviklom podali na pot po ulicah Maribora.
Barbara Čuk je laiška misijonarka, ki že 22 let deluje v različnih krajih Mehike, danes v mestu Leon v osrednjem delu države, ki je okoli 350 km oddaljeno od prestolnice. Vprašali smo jo, kako poteka praznovanje velikega tedna v tej državi.
Bogoslužno dogajanje velikega tedna ima bogato simboliko in s skrbnim izborom svetopisemskih besedil vernike uvaja v veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik.
sreda, 1. april
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) letos obeležuje 36. obletnico svojega delovanja. Dogodek so zaznamovali 31. marca z zahvalno sveto mašo in druženjem v Skavtski hiši v Ljubljani.
V Katedrali svobode so se odzvali na obtožbo premierja Roberta Goloba zoper Janeza Janšo o veleizdaji v primerih prisluhov v času predvolilne kampanje. Po njihovem mnenju bi morali pristojni organi v 24 urah potrditi ali ovreči njegovo obtožbo.
Ste bili na cvetno nedeljo pri sveti maši in blagoslovu zelenja? Ste Jezusa pričakali z butarico v rokah, se morda celo udeležili cvetnonedeljske procesije?
Slovenska karitas opozarja na resne posledice nedavnega konflikta na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnil konec februarja in izrazito prizadel civilno prebivalstvo. Organizacija je začela akcijo zbiranja sredstev za pomoč najbolj ranljivim in ljudi poziva k solidarnosti, še posebej žrtvam v Libanonu in Palestini.
Poglejte, duše, grob odprt,
več Jezusa v njem ni;
premagana sta greh in smrt,
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Premagal je sovražnike
in zmago križ slavi;
pred njim je stresel pekel se,
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Očaki iz predpekla zdaj
do luči so prišli;
odprt jim je nebeški raj,
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Hudoba in vsa njena moč
premagana leži;
zmagujmo tudi mi rekoč:
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Slišal sem, da velja večerna maša na veliko soboto, ki se imenuje tudi velikonočna vigilija, za mater vseh maš, mater vseh vigilij. Zakaj je to vigilija vseh vigilij? Peter
Če velika noč pomeni središče cerkvenega leta, pa eden od vrhuncev velikonočne liturgije brez dvoma nastopi, ko duhovnik najprej tiše in v nižjem tonu, zatem pa še dvakrat vedno glasneje in z višjim tonom slovesno intonira: »Aleee… lu… ja….«
Ta vzklik veselja, izraz velikonočne »eksplozije« je prepoznaven v vrsti uglasbitev v močno različnih žanrih. Ugaja nam kot gregorijanski koral, kot refren v kateri od slovenskih velikonočnih pesmi, od Vavknove Dan presveti, dan veselja, Jobstove Jezus, premagavec groba do Premrlove Kristus je vstal, kot kateri od črnsko-duhovnih spevov ali sodobnejših, karizmatično navdahnjenih krščanskih pesmi, pa tudi, ko zazveni v kateri od klasičnih mojstrovin, kot je veličasten Händlov oratorij Mesija. Tega je skladatelj napisal v težki osebni situaciji, veliki zadolženosti, a ko jo je zložil, je menda vzkliknil: »Mislim, da sem videl angele pred seboj in Boga samega, ki sedi na prestolu v spremstvu angelov.«
Besedo aleluja, zanimivo že po svoji glasovni st...