Vir: Družina
sreda, 8. oktober
Hčerka je bila po operaciji več dni v komi. Poklicala sem duhovnika, da ji je podelil zakrament maziljenja. Danes, po mnogih letih, me skrbi, ker hči ni bila pri spovedi. Tega ji ne morem povedati, ker bi se razburila. Tudi moj sin se je jezil nad mano, ko je umiral moj mož, češ da »zakramenti niso potrebni in da kaj si bo oče mislil, ko je z njim že tako hudo«. Zapustili so vero in nihče od njih ne gre več v cerkev. Kaj sem tukaj naredila narobe? Prosim za vaš odgovor. Emilija
V minulih desetletjih se je močno povečala količina naprav, ki nas obdajajo. Medtem ko tehnični pripomočki opravljajo čedalje več dela, mi čedalje več sedimo. Da bi se bolj zavedali pomena gibanja in njegovih koristi, imamo vsako leto 15. oktobra svetovni dan hoje.
Za naše še ne tako davne prednike preprostega rodu je bila hoja življenjska nuja. Če so hoteli kam priti, so morali vzeti pot pod noge. V razvitem zahodnem svetu pa je hoja že v 18. stoletju postala tudi zabava in šport.
Kaljenje javnega reda in miru
Leta 1773 je 39-letni Anglež Foster Powell prehodil 640 kilometrov dolgo pot od Londona do Yorka in nazaj. Njegov rojak Robert Barclay Allardice je poleti leta 1809 kar tisoč ur zapored, kar znese približno 42 dni, prehodil po 1,6 kilometra. Zelo znan je bil Anglež George Wilson, ki je zaradi posla prepešačil Anglijo po dolgem in počez, potem pa je začel s hojo tudi služiti. Septembra 1815 je nameraval prehoditi približno 1.600 kilometrov. Če bi se mu posrečilo, bi zaslužil s...
Pečeni jajčevci z ajvarjem
1 podolgovat jajčevec
4 dag maščobe
4 žlice sesekljane čebule
5 žlic ajvarja
12 dag naribanega sira
maščoba za pekač
Jajčevec operi in olupi. Po dolžini ga nareži na za pol prsta debele rezine. Posoli jih in položi na pekač drugo poleg druge. Na maščobi svetlo rumeno popraži čebulo in jo porazdeli po rezinah, nato daj še na vsako ajvar. Po vrhu potresi sir in peci pri 180 °C 20 minut. Postrezi takoj, dokler je sir še mehak.
Škorec (Sturnus vulgaris) je od daleč videti kot pretežno črn ptič v velikosti kosa. V svatovskem perju spomladi in v prvi polovici poletja je perje samcev obdarjeno z mavričnim pridihom, kajti njihovo črno perje, redko posejano z belimi pikami, v tem času pridobi zelenovijolični blesk, ki ga še posebej poudari pravšnji kot opazovanja. V svatovskem perju ima škorec kljun rumen, jeseni pa takšnega, kot ga prikazuje fotografija. Samice tega okrasja nimajo, kar v ptičjem svetu sploh ni nobena posebnost. Barve so samcem ob prikupni pesmi snubitveni pripomoček, samicam pa se z dvorjenjem ni treba ukvarjati: nanj se lahko odzovejo ali pustijo samcu, naj se kiti in poje sam sebi ali drugi izbranki ...
Fotografija prikazuje mladostnega škorca na prehodu poletja v jesen, ko se hrani z zrelo figo. Bil je samo eden od nekaj deset vrstnikov, ki so družno pohajali za hrano. Še celo moja žena, ki je v desetletjih sobivanja z menoj postala na »ti« z mnogimi ptičjimi vrstami, me je ob prvem pogl...
Na sončno septembrsko soboto sem zagledala sosedo, ki je iz avta nosila jesenske lepotice, s katerimi bo polepšala okolico doma tudi v hladnejših dneh. Njeno veselje in navdušenje sta me pritegnila, zato sva se hitro zapletli v prijeten pogovor o jeseni, zasaditvah in o rastlinah, ki jih bo posadila. Z nasmehom je dejala:
»Četudi bi dala zadnji denar, bi si želela, da na mojem vrtu vedno raste kakšna lepa rožica.«
Z raznolikimi jesenskimi lepoticami je zasadila okenska korita ter največji cvetlični lonec ob vhodu v hišo. Ko sem opazila, da ji bo ostalo še nekaj sadik, sem predlagala, naj uporabi staro pleteno košaro, ki je čakala v kotu.
Naravni materiali se zelo lepo kombinirajo z vsemi rastlinami, hkrati pa so običajno dovolj trpežni, da brez težav nekaj let kljubujejo vlagi in mrazu.
Jeseni nas vabi pestra ponudba barvitega vresja, ki jo lahko vključimo v zasaditve, saj ne moremo zgrešiti, če posnemamo naravo. Kot na primer, ko v gozdu občudujemo poljane dišečih divjih ciklam in...
V torek, 23. septembra, ko je sestra smrt potrkala na srce s. Danijele, se jekončala njena zemeljska pot. Vse življenje se je trudila živeti Slomškovo geslo »Vse v večjo Božjo čast in zveličanje duš«. Sama je to geslo ponotranjila in ga živela v svojem vsakdanjem življenju. Karkoli je delala, pa naj bo pri strežbi bolnikom ali pri krašenju cerkve ali kapele, pri likanju ali pospravljanju, povsod jo je spremljala misel, da bi vse delala v večjo Božjo čast. Moč za uresničitev tega gesla je črpala v molitvi in evharistiji.
Sestra Danijela, s krstnim imenom Doroteja, se je rodila 28. januarja 1939 v Spodnjih Danjah v župniji Sorica v globoko verni kmečki družini s številnimi otroki. V kongregacijo FBS je vstopila kot kandidatka leta 1960 v Ljubljani. Skupaj s svojo rodno sestro s. Pavlo sta začeli pot po-svečenega življenja. Leta 1962 je odšla v noviciat v Črno goro, ker v Sloveniji to ni bilo mogoče zaradi politične situacije. Tam je naredila leta 1964 prve zaobljube, večne pa je obhajal...
Bolniška župnija letos obhaja 40-letnico delovanja. 11. julija 1985 je takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar ustanovil prvo personalno župnijo za vse bolnike, njihove svojce in celotno zdravstveno osebje. Obletnico ustanovitve župnije smo obhajali na praznik povišanja svetega Križa, ko je slovesno mašo daroval prvi župnik in letošnji zlatomašnik Miro Šlibar ob somaševanju sedanjega župnika Anžeta Cunka in nekdanjega kaplana Tineta Povirka. Za orglami je bila Darja Kosec. Duhovnik Miro se je v nagovoru spomnil na ustanovitelja Bolniške župnije nadškofa Alojzija Šuštarja in na arhitekta Jožeta Marinka ter slikarja Lojzeta Čemažarja (oba sta »očeta kapele«), ki je naslikal podobo Križanega, nad katero je napis NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI Jn 15,13. Kapela je katedrala upanja, sočutja, ljubezni, darovanja in spremljanja, kjer nas mati Marija objema in vabi k svojemu in našemu Odrešeniku. Po končani slovesnosti je sledila še pogostitev v prostorih Bolniške župnije. Okušali smo dobrote go...
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so v petek zvečer, 26. septembra, odprli razstavo z naslovom »Zgodovina Božje ljubezni do človeka v 33 slikah«. Razstavo so ob deseti obletnici izhajanja revije Magnificat pripravili v Galeriji Družina, meditacije ob izbranih slikah je zapisal Pierre-Marie Dumont. V imenu Družine je zbrane na razstavi nagovorila vodja Galerije Družine Manica Ferenc, revijo Magnificat pa je skozi petje korala predstavila članica uredništva Cecilija Oblonšek. »Današnja razstava nas zato ne vabi le k zgodovinskemu spominu, temveč k osebnemu soočenju. Vsaka podoba pred nami je lahko okno v univerzalno, hkrati pa zrcalo, ki odseva našo notranjo krajino. Tako kot verniki v katedralah tudi mi danes ob teh slikah stopamo na pot simbolov, ki nas učijo gledati globlje: preko barv v pomen, preko podob v skrivnost, preko oči v srce,« je povedala Ferenčeva.
M. F.
Na območju župnije Apače deluje šest prostovoljnih gasilskih društev (Apače, Lešane, Lutverci in Podgorje, Žepovci in Žiberci). Pri PGD Lutverci so predzadnjo soboto v septembru imeli slovesni prevzem gasilskega vozila GVM-1, ki ga je blagoslovil apaški župnik Janez Ferencek.
Franci Klemenčič
V nedeljo, 14. septembra, smo v romarski cerkvi, posvečeni sv. Križu, slovesno obeležili praznik povišanja sv. Križa, ki se bo odslej pri nas imenoval Križeva lepa nedelja. Izvirno, doživeto in ganljivo slovesnost je organiziral župnik moderator pastoralne zveze Igor Glasenčnik s sodelavci. Začeli smo s procesijo okoli cerkve. Ustavili smo se na petih postajah. Na vsaki nas je pričakal drugačen križ, ki so ga postavile župnije iz naše pastoralne zveze. Leseni križki, na katerih so bile pripete naše prošnje, molitve, premišljevanja in spomini na misli duhovnih pisateljev, ki so v globini dojeli skrivnost križa, so bili znamenja našega slavljenja. Križ nas ne vodi v konec in obup, ampak je preko trpljenja in smrti pot v večno življenje in neminljivo srečo. Slovesnosti so se udeležili tudi romarji iz okolice Gradca.
Franci Kotnik
V nedeljo, 14. septembra, je bilo na Pučah slovesno in veselo. Po dopoldanski slovesni maši, ki jo je daroval župnik Ivan Gregorc, je sledila popoldanska prireditev, ki jo je organiziralo KD Alojz Kocjančič. Bralci in recitatorji so prebirali pesmi o lepotah Istre in zapise spominov na pučarski sejem. Domači pevci so obogatili program z ubranim zborovskim petjem pod vodstvom Ivane Milke Pucer. V drugem delu programa so na oder stopili gostje pevske skupine Moja mati kuha kafe. V izbranem programu so s petjem in igranjem oblečeni v istrsko nošo povzdignili lepoto istrskega izročila. Krščanski praznik Marijinega imena je bil za naše prednike priložnost za druženje in kupčevanje na sejmu. Tudi danes so verska praznovanja priložnost za druženje, da bi ohranjali ljudsko izročilo. Verjamemo, da je vredno ohranjati dediščino, iz katere smo zrasli. Sonja Cergol
V nedeljo, 24. avgusta, se je župnija Šturje iz Ajdovščine po 58 letih navzočnosti poslovila od šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. V več kot pol stoletja jih je bilo v župniji petintrideset. Prva je bila s. Lucija, zadnje pa s. Otilija, s. Milka in s. Milena. Poleg domače župnije, kjer so za mnogo let prevzele katehezo, vodile zbore, učile kitaro, urejale cerkev, sodelovale pri trikraljevski akciji in vodile ustvarjalne delavnice za dobrodelne namene, so krajši čas poučevale verouk tudi v okoliških župnijah. Da bi se lahko posvetile še drugim oblikam verskovzgojne dejavnosti, so povečale in preuredile hišo, v kateri so organizirale in večinoma tudi vodile duhovne vaje, dneve zbranosti in gospodinjske tečaje za osnovnošolska dekleta. Vključene so bile v skupino Večerna zarja, skupino liturgičnih bralcev in v preteklosti prinašale obhajilo ostarelim in bolnim na domove in v dom starejših občanov. Neprecenljiva so njihova dobra dela, njihova molitev, predvsem pa pričevanje za B...
V četrtek, 25. septembra, je bilo v dvorani nove cerkve Kristusovega učlovečenja, katere 40-letnico praznuje župnija Ljubljana - Dravlje letos, za starše in bodoče starše predavanje p. Jožeta Puclja o vzgoji otrok. P. Jože je jezuit, ki deluje kot svetovalec terapevt za zakonce in starše ter ljudi v raznih življenjskih težavah, asistent družinskih občestev in voditelj duhovnih vaj. V predavanju je izpostavil ključne točke vzgoje. Sklenil pa ga je z željo, da bi starši in otroci hodili skupaj, z roko v roki, proti skupnemu cilju, saj vzgoja ni zgolj znanost, temveč svoboda, ljubezen in vztrajna molitev. J. Pt.
Cerkev Marije Snežne na Gori nad Sodražico je v soboto, 27. septembra, znova privabila množico romarjev, ki so se udeležili drugega romanja po poteh svetniške kandidatke Magdalene Gornik. Opoldansko mašo je ob somaševanju domačih duhovnikov, Franca Bizjaka iz Sodražice, Simona Viranta z Blok, Bojana Travna iz Loškega Potoka in Aleša Pečavarja, duhovnega pomočnika na Gori, daroval p. Andraž Arko. P. Andraž je zbranim romarjem položil na srce, da nas ima Bog rad takšne, kakršne nas je ustvaril. Od nas ne pričakuje popolnosti, vabi pa nas, naj živimo s tistim, s čimer nas je obdaril, čeprav to niso mistični darovi, kakršnih je bila deležna Magdalena Gornik. Ne bodimo trdosrčni, temveč živimo z odprtim srcem – če tega še ne zmoremo, pa si priznajmo trdosrčnost in prosimo Svetega Duha, da nam odpre srce za potrebe in stiske bližnjega. Kristjani smo namreč poklicani, da v svet prinašamo luč in veselje, utemeljeno v Kristusovem upanju, da naša zadnja postaja ni »britof«, temveč nebeški Jeruza...
Kot nekdanja laiška misijonarka na Madagaskarju sem se po 26 letih letos avgusta skupaj s svojo razširjeno družino vrnila tja na obisk. Na misijonih Tangainony, Ranomena in Ambohigogo, kjer sem v trinajstih letih bivanja na Rdečem otoku delovala, ni več nobenega tujega misijonarja, samo domačini. V posebno veselje se nam je bilo srečati s slovenskimi misijonarji: s Pedrom Opeko, Janezom Krmeljem in Janijem Mesecem. Jožeta Adamiča je zadržala bolezen, Stane Kerin pa se je vračal z dopusta v domovini. Izročili smo jim darove dobrotnikov, predvsem iz župnij Bloke, Sv. Trojica, Velike Lašče in Žužemberk. Na lastne oči smo se prepričali, da je pomoč prišla v prave roke. Naši misijonarji vsestransko pomagajo malgaški Cerkvi in malgaškemu narodu. Letošnji dopust je bil res nekaj izrednega. Prepričana sem, da nam doživetja s takih potovanj pomagajo postajati boljši kristjani.
Helena Škrabec
V nedeljo, 21. septembra, so verniki soboške škofije in župnije sprejeli novega soboškega škofa dr. Janeza Kozinca, ki je daroval prvo mašo kot soboški škof v stolnici ob stolnem župniku Goranu Kuharju in duhovnem pomočniku mag. Luku Rajfu. Pozdravili so ga člani župnijskega sveta, stolni župnik Goran, mladi in predstavnika Zavoda svetega Miklavža in vrtca Lavra. Na koru je ubrano pel mešani stolni cerkveni pevski zbor pod vodstvom mag. Tomija Bušinovskega. Škof se je zahvalil za lep sprejem in prosil, da bi tudi v prihodnje drug drugega sprejeli takšnega, kot je. Po maši je pred stolnico zaigrala soboška godba na pihala, škof pa je med vernike razdelil pet hlebov kruha, ki jih je pri maši blagoslovil. Pet hlebov ima tudi v svojem grbu in sporočajo, da je za vse dovolj, če si znamo to pravično razdeliti. Verniki so mu z veseljem segli v roko in mu zaželeli dobro počutje. Med njimi je bil tudi dramski igralec Gregor Čušin z ženo. T. H.
V Občini Rogašovci na Goričkem so v torek, 23. septembra, predali v uporabo večnamenska igrišča in atletsko stezo. Pridobitve so se razveselili predvsem tamkajšnji osnovnošolci in mladi. Da bi se na njih razvijal športni duh in prijateljstvo in bi bilo varno in brez nezgod, so v svojih nagovorih zaželeli jurjevski katoliški župnik Aljaž Baša, evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip in pastor Binkoštne Cerkve Nuskova Franc Vouri, ki so v ekumenskem duhu igrišča blagoslovili. T. H.
V župniji Javorje v Poljanski dolini je tretja nedelja v mesecu septembru posvečena starejšim faranom. Na to nedeljo krajevna organizacija Rdečega križa skupaj s Karitas že vrsto let povabi starejše krajane na srečanje, ki se začne z mašo, nato pa nadaljuje z druženjem v gostišču Blegoš. Letos je bilo srečanje v nedeljo, 21. septembra. Maševal je domači župnik Ciril Istenič. V nagovoru je izpostavil veliko vlogo starejših pri odraščanju njihovih vnukov. V naši fari se mnogo staršev odloča za večjo družino in še kako prav pridejo pridne roke, čas in zgled starih staršev. Po maši smo se zadržali pred kapelico. Duhovno okrepljeni smo se odpravili v gostišče po še telesno okrepčilo in na sproščeno druženje. Za kulturni program so poskrbeli Javorski pevci in harmonikar Tone Kokel. Irena Tavčar
V nedeljo, 14. septembra, na šagro sv. Danijela smo v Sanaboru v župniji Col obhajali zlato mašo rojaka Danila Kobala. Pri maši je sodelovalo šest domačih duhovnikov, pridigal pa je upokojeni škof Jurij Bizjak, ki je slikovito opisal življenje sv. Danijela kot zaporedje različnih jubilejnih let z njihovimi pomeni, od rojstva do zlate maše. Po maši so župljani Sanabora pripravili slavje pred domačo cerkvijo. Zlatomašnik je trenutno župnik v Podbrdu in skrbi tudi za dom duhovnosti v Stržišču. S svojo srčno neposrednostjo nagovarja številne mlade na duhovnih vajah v iskanju Gospodovega obraza v krščanski in širši skupnosti, ko sledi karizmi pokojnega Vinka Kobala v gibanju Pot. Barbara Kete Koren
Na praznik povišanja svetega Križa, 14. septembra, je daroval maši naš popotnik po srcu in po duši, Štefan Krampač. Jutranjo mašo so polepšali pevci Pevskega zbora Don Bosko in se s petjem poslovili od župnika, ki je v petih letih tudi s svojim močnim glasom uspel, da je bila maša v župniji bl. Antona Martina Slomška Celje vsakokrat prava duhovna hrana. Pri drugi maši, kjer je sodelovala domača glasbena skupina, pa smo se mu zahvalili še zakonska skupina, saj je bil v zadnjem letu naš duhovni vodja, in zbrani župljani in prijatelji, ki so z veseljem spremljali njegovo delo. Bog naj tudi v prihodnje blagoslavlja njegovo pot. Klavdija Melanšek