Vir: Dobre navade
četrtek, 4. september
Pogovor s psom je za mnoge ljudi del vsakdana, a strokovne raziskave potrjujejo, da gre za več kot le navado. Po ugotovitvah, objavljenih v revijah Anthrozoös, Animal Cognition in NeuroImage, vsakodnevna komunikacija s psom prinaša oprijemljive koristi tako ljudem kot živalim – od krepitve čustvene vezi do boljšega psihičnega in fizičnega počutja.
Kava je za milijone ljudi po svetu nepogrešljiv del jutranjega rituala, znanstveni pregledi pa kažejo, da lahko poleg okusa in poživljajočega učinka prispeva tudi k daljšemu življenju. Analiza številnih kohortnih raziskav in meta-študij, objavljena v reviji Nutrients, je potrdila, da je uživanje treh do petih skodelic kave na dan povezano z manjšim tveganjem za umrljivost zaradi različnih bolezni.
Nova hipoteza kardiologov, ki jo je predstavil Milton Packer na srečanju Ameriškega kolegija za kardiologijo, nakazuje, da je za pogosto obliko srčnega popuščanja morda ključen dejavnik visceralna, torej notranja maščoba, ki obdaja organe in je navzven pogosto nevidna.
sreda, 3. september
Keanu Reeves pri 61 letih ne velja le za zvezdnika filmskih uspešnic, kot sta Matrix in John Wick, ampak tudi za simbol tihe človeške moči, odpornosti in sočutja.
Duševne motnje so po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) eden najresnejših izzivov sodobnega javnega zdravstva, saj z njimi živi več kot milijarda ljudi po svetu. V dveh obsežnih poročilih – »Svetovno duševno zdravje danes« in »Atlas duševnega zdravja 2024« – WHO opozarja na nezadostno zdravljenje, neenak dostop do oskrbe in alarmantno nizke naložbe v to področje.
torek, 2. september
Jutranja skodelica kave je za mnoge nepogrešljiv del vsakdana, vendar znanstvena pojasnila kažejo, da njen učinek na telo in zlasti na možgane ni tako preprost, kot bi si želeli verjeti. Kofein v resnici ne oskrbuje telesa z energijo, temveč le zatre občutek utrujenosti, pojasnjuje španska biomedicinska strokovnjakinja Sandra Ortonobes, znana kot La Hiperactina.
Beljakovine so v zadnjih letih postale skorajda univerzalna mantra zdravega življenja. V telovadnicah, na družbenih omrežjih in v vsakdanjih pogovorih prevladuje prepričanje, da je prav beljakovinska prehrana ključ do moči, zdravja in dolgoživosti. A strokovnjaki opozarjajo, da povečevanje vnosa nad priporočene količine ne prinaša dodatnih koristi, lahko pa privede do zdravstvenih tveganj.
Obsežna raziskava, objavljena v reviji The European Heart Journal in predstavljena na Kongresu Evropskega kardiološkega združenja, je pokazala, da imajo številne ženske, ki veljajo za zdrave, povečano tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap, čeprav nimajo klasičnih dejavnikov tveganja.
Mednarodna raziskava, ki jo je vodil Center za nevropsihiatrično genetiko in genomiko Univerze v Cardiffu in je bila objavljena v reviji Nature Communications, je identificirala osem novih genov, povezanih s povečanim tveganjem za razvoj shizofrenije. V študijo so vključili skoraj 29.000 bolnikov s shizofrenijo, več kot 100.000 kontrolnih oseb in prizadete družine, kar predstavlja doslej enega največjih genetskih pregledov pri tej duševni bolezni.
Melatonin, znan tudi kot hormon spanja, ima ključno nalogo pri uravnavanju ritma spanja in budnosti. V telesu se začne sproščati predvsem ponoči in možganom sporoča, da je čas za počitek. Poleg tega vpliva na krvni tlak, telesno temperaturo, hormone, glukozo in telesno težo.
ponedeljek, 1. september
Vsako leto je september namenjen ozaveščanju o Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Bolezen prizadene možgane in povzroča postopno pešanje spomina, težave z govorom in mišljenjem, spremembe v razpoloženju in vedenju ter vpliva na vsakodnevne dejavnosti.
Osemletni Matic, za katerega je Slovenija skupaj z Društvom Viljem Julijan zbrala 2,1 milijona evrov za zdravljenje z gensko terapijo v ZDA, se je konec avgusta vrnil domov in danes z nasmehom zakorakal v 3. razred osnovne šole. Po dolgih mesecih izolacije in zdravljenja je bil to zanj poseben dan, saj se je po dolgem času znova srečal s sošolci.
Znanstveniki so v nedavni obsežni študiji identificirali novo kombinacijo presnovnih kazalnikov, ki bi lahko postala ključno orodje pri zgodnjem odkrivanju tveganja za možgansko kap. Tako imenovani indeks TyG-WWI, ki združuje podatke o ravni glukoze in trigliceridov v krvi, telesni teži in obsegu pasu, se je izkazal kot zanesljiv napovedovalec možnosti za kap – tudi pri osebah, ki sicer nimajo sladkorne bolezni ali srčno-žilnih bolezni.
četrtek, 28. avgust
Kava je več kot le priljubljen napitek – je vsakodnevni ritual, trenutek umiritve in vir številnih blagodejnih učinkov, če jo uživamo pravilno. Vse pa se začne že pri pripravi in shranjevanju.
Zgodnje odkrivanje bolezni, zlasti raka, je temelj sodobne medicine in eden najučinkovitejših načinov za izboljšanje izida zdravljenja in kakovosti življenja. V tej smeri ima vse večjo vlogo magnetna resonanca, še posebej napredna različica, ki omogoča pregled celega telesa brez uporabe sevanja.
sreda, 27. avgust
Vsaka ženska se kdaj sreča z neprijetnim občutkom zaradi porušene mikroflore v intimnem predelu. Suhost, srbenje, pekoč občutek ali draženje lahko zmotijo vsakdan in vplivajo na samozavest. Te težave niso… The post <span data-text="Oglas" class="penci-sponsored-label"></span>Ustavite nelagodje, preizkusite moč probiotikov za intimno nego! appeared first on Bogastvo zdravja .
Danes obeležujemo Mednarodni dan denge, bolezni, ki v Ameriki ogroža približno 500 milijonov ljudi in za katero še vedno ni specifičnega zdravila. Ob tej priložnosti so kolumbijski raziskovalci predstavili preliminarno študijo, objavljeno v znanstveni reviji Plos ONE, ki nakazuje, da bi lahko vitamin D omejil zgodnje razmnoževanje virusa denge.
V tradicionalni dobrodelni akciji Poštar Pavli polni šolske torbe, ki že trinajsto leto povezuje Pošto Slovenije in Zvezo prijateljev mladine Slovenije, je bilo letos zbranih rekordnih 75.734 kosov šolskih potrebščin. Tako obsežna donacija bo omogočila, da bo več kot 4500 otrok iz socialno šibkejših okolij samozavestno zakorakalo v novo šolsko leto.
Raziskovalci z Danske tehnične univerze (DTU), Univerze Kalifornije v Berkeleyju in Univerzitetne bolnišnice Zeeland v Roskildeju so razvili inovativno metodo možganske stimulacije s svetlobo, ki v prvih kliničnih preizkušanjih kaže izboljšanje kognitivnih funkcij pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Rezultati, objavljeni v reviji PLOS One, odpirajo možnost, da bi se tehnologija nekoč uporabljala v vsakdanjih svetilkah za preventivo in terapijo.
torek, 26. avgust
Slovenska karitas letos obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, ki od 15. avgusta do 15. septembra povezuje Slovence v solidarnosti z najrevnejšimi otroki in družinami na afriški celini. V dveh desetletjih je akcija prerasla v enega najvidnejših humanitarnih projektov v Sloveniji, zbrana sredstva pa so omogočila vrsto razvojnih in življenjsko pomembnih projektov.