Vir: Dobre navade

sobota, 19. april

Papež Frančišek se je danes nepričakovano pojavil v Baziliki svetega Petra, kjer je v tišini molil pred grobom apostola Petra. Na invalidskem vozičku se je v baziliki zadržal približno petnajst minut, ob njem pa je bil bolničar. Verniki, ki so ga opazili, so ga pozdravili z aplavzom.
V Tropski hiši Celje se veselijo novega naraščaja. Kritično ogrožena opičja starša Frida in Pablo sta znova postala starša, tokrat dveh mladičev. Beloglavček (Saguinus leucopus), ki izvira iz Kolumbije, je po podatkih mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) še vedno na seznamu kritično ogroženih vrst, njegova populacija pa v naravi vztrajno upada.
Zdravstveni oddelek ameriške zvezne države Teksas poroča o 597 primerih ošpic, zabeleženih od konca januarja, kar pomeni porast za 36 primerov v primerjavi z zadnjim poročilom ta teden. Največ obolelih prihaja iz zahodnega dela države, kjer se je okužba najhitreje razširila.

petek, 18. april

Podjetje Spar Slovenija je pred letošnjo veliko nočjo že trinajsto leto zapored obdarilo materinske domove po vsej državi, prvič pa tudi študentske družine v Ljubljani in Mariboru. Z velikonočnimi dobrotami in plenicami za najmlajše so ob praznikih razveselili stanovalce dvanajstih materinskih domov in dveh klubov študentskih družin.

četrtek, 17. april

Vse večje krščanske cerkve poznajo post kot pomemben duhovni čas, vendar se pristopi, pravila in poudarki med njimi razlikujejo. Čeprav post v temelju pomeni odpoved in pripravo, vsaka tradicija nanj gleda nekoliko drugače – od strogega prehranskega odrekanja do tišine in osebne refleksije. Veliki post je najstrožji in najdaljši.
Z velikim četrtkom se za kristjane po vsem svetu začenja osrednje dogajanje velike noči, ki predstavlja vrhunec cerkvenega leta. Dan zaznamujejo krizmena in večerne maše, ob katerih se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije.
V sodobnem tempu življenja, kjer se obveznosti nizajo ena za drugo, stres pogosto postane tihi spremljevalec, ki ga ne opazimo takoj. Kljub temu lahko pusti jasne sledi na telesu in počutju – tudi takrat, ko se tega ne zavedamo.

sreda, 16. april

Letos bo velika noč za vse kristjane praznična nedelja 20. aprila. Redkost, da praznik Kristusovega vstajenja hkrati obeležujejo vsi kristjani, je posledica posebnega koledarskega ujemanja, ki se zgodi le občasno.
Čeprav se zdi preprosto vprašanje, kaj smo včeraj jedli ali kaj nosili pred dvema dnevoma, nas lahko hitro zmede. Naš vsakdan je poln nalog, dražljajev in motenj, ki vplivajo na to, koliko pozornosti zares namenimo trenutkom, ki se vrstijo. Prav zaradi tega se vse več ljudi sprašuje, zakaj se spomina ne morejo več tako zlahka zanesti nase.
Vsak šesti prebivalec Slovenije ima težave z alergeni, med katerimi so najpogostejši prah, cvetni prah in vlaga, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V pomladnih mesecih, ko se količina cvetnega prahu v zraku močno poveča, postanejo težave za alergike še izrazitejše. V kombinaciji s slabo kakovostjo zraka v notranjih prostorih to pogosto vodi do pogostejših težav, kot sta astma in alergije.
Čiščenje debelega črevesa je med alternativnimi pristopi k zdravju postalo priljubljena praksa. Namen je odstranjevanje toksinov in odpadnih snovi iz prebavil, kar naj bi pozitivno vplivalo na raven energije, delovanje jeter in imunski sistem. Kljub temu večina znanstvenih raziskav tega ne potrjuje. Strokovnjaki opozarjajo, da koristi čiščenja debelega črevesa niso dokazano potrjene, razen kadar gre za pripravo na kolonoskopijo, ki jo predpiše zdravnik.
Številni znani posamezniki, med njimi podjetniki, ustvarjalci in vodilni v svetovnih korporacijah, prisegajo na moč zgodnjega vstajanja. Pravijo, da jim je ta preprosta sprememba urnika pomagala doseči večjo jasnost, mir in učinkovitost. In čeprav to morda ni za vsakogar, raziskave in osebne izkušnje mnogih kažejo na številne koristi.
Kruljenje želodca je pojav, ki ga je doživel že vsak, pogosto pa se pojavi v najbolj neprijetnih trenutkih – sredi sestanka, v mirni knjižnici ali tik pred spanjem. Čeprav ga pogosto povezujemo z lakoto, je vzrokov zanj več, vsi pa izvirajo iz zapletenega, a povsem naravnega delovanja prebavnega sistema.
Kalcij je ključen mineral za zdrave kosti, zobe in delovanje srca, a zanj ni treba posegati le po mlečnih izdelkih. Odrasla oseba naj bi dnevno zaužila približno 1000 miligramov kalcija, kar običajno pomeni tri kozarce mleka na dan. Vendar obstaja veliko drugih zdravih, rastlinskih in neživalskih virov, s katerimi lahko dosežemo enak učinek.
Občutki manjvrednosti, dvomi vase in pomanjkanje samozavesti v odrasli dobi pogosto ne izvirajo iz trenutnih življenjskih okoliščin, temveč iz nevidnih sledi, ki jih pustijo zgodnje izkušnje. Strokovnjaki ugotavljajo, da način, kako so posameznika obravnavali starši, učitelji in druge pomembne osebe v otroštvu, bistveno vpliva na njegov notranji svet tudi v odraslosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da izvor visokega krvnega tlaka ni vedno le telesne narave, temveč je pogosto močno povezan s psihološkim stanjem posameznika. Čustvena napetost, dolgotrajni stres in navada, da ne izražamo svojih občutkov, sodijo med glavne dejavnike, ki vplivajo na razvoj arterijske hipertenzije.
Že od otroštva poslušamo pravljice in zgodbe, ki nas prepričujejo, da je sreča možna le, če najdemo »pravega« partnerja in z njim ustvarimo tradicionalno družino. Vendar sodobne raziskave vse bolj izzivajo to predstavo, ki jo strokovnjaki danes imenujejo mit o monogamiji.
V današnjem tempu življenja se pogosto znajdemo v trenutku, ko se težko spomnimo, kaj smo jedli včeraj ali kdo nas je pred kratkim ogovoril. To ni nujno znak resne težave, temveč posledica prenasičenosti z informacijami in razpršene pozornosti. Poleg tega k slabšemu delovanju spomina pripomorejo tudi stres, nezdrava prehrana, pomanjkanje spanja in pomanjkanje kakovostnega časa zase.

torek, 15. april

LJUBLJANA, 15. april 2025 – Med številnimi oblikami prekinitvenega posta, ki so v zadnjih letih postale priljubljene, izstopa metoda 4:3 – način prehranjevanja, pri katerem posameznik tri dni v tednu močno omeji vnos kalorij, štiri dni pa jé normalno. Po ocenah strokovnjakov ta pristop ponuja številne koristi, a ni primeren za vsakogar.
Krvne žile so ključnega pomena za delovanje telesa, saj prenašajo kisik in hranila od srca do vseh organov. Njihova zamašitev lahko vodi v resne srčno-žilne bolezni. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih v državi kar 60 odstotkov smrti posledica srčnih bolezni, od tega jih 40 odstotkov povzroča koronarna bolezen. Kardiologi Univerzitetnega kliničnega centra Mati Tereza opozarjajo, da sta glavni vzroka za te bolezni nezdrava prehrana in premalo gibanja.