Vir: Dobre navade

Včeraj

Lepota in zdravjeDobre navadepred 21 urami in 15 minutami
Ob letošnji veliki čistilni akciji Ljubljanice, ki je potekala v soboto, 19. aprila, se je pobudi za čistejše okolje ponovno pridružil tudi McDonald's. Njihova »zelena patrulja«, ki sicer vsakodnevno skrbi za čistočo okoli svojih restavracij, je ob tej priložnosti še dodatno okrepila svoje vrste s prostovoljci iz podjetja Alpe-Panon, upravljavca franšize McDonald's v Sloveniji. Skupaj so očistili sprehajalne poti ob reki in s tem prispevali k uspešnosti vsesplošne čistilne akcije.
Lepota in zdravjeDobre navadepred 22 urami in 9 minutami
Cepljenje proti HPV (humani papiloma virus) že dolgo ni več novost, a kljub temu ostaja v javnosti veliko nepoznavanja, napačnih predstav in dvomov.
Lepota in zdravjeDobre navadepred 22 urami in 33 minutami
V 20. dobrodelni akciji Slovenske karitas in trgovca Hofer so kupci zbrali kar 18,1 tone osnovnih življenjskih izdelkov, kar bi napolnilo kolono nakupovalnih vozičkov, dolgo za pet nogometnih igrišč. Donacije, zbrane v drugi polovici marca v vseh 93 trgovinah po Sloveniji, je Hofer dopolnil z izdelki v vrednosti 7460 evrov.

nedelja, 20. april

Likovna umetnost ni le estetski dodatek življenju, temveč lahko pomembno prispeva k dobremu počutju posameznika, kaže raziskava, objavljena v reviji Journal of Positive Psychology. Avstrijska tiskovna agencija APA poroča, da že zgolj gledanje umetniških del spodbuja boljše razpoloženje in ima številne blagodejne učinke.

sobota, 19. april

Papež Frančišek se je danes nepričakovano pojavil v Baziliki svetega Petra, kjer je v tišini molil pred grobom apostola Petra. Na invalidskem vozičku se je v baziliki zadržal približno petnajst minut, ob njem pa je bil bolničar. Verniki, ki so ga opazili, so ga pozdravili z aplavzom.
V Tropski hiši Celje se veselijo novega naraščaja. Kritično ogrožena opičja starša Frida in Pablo sta znova postala starša, tokrat dveh mladičev. Beloglavček (Saguinus leucopus), ki izvira iz Kolumbije, je po podatkih mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) še vedno na seznamu kritično ogroženih vrst, njegova populacija pa v naravi vztrajno upada.
Zdravstveni oddelek ameriške zvezne države Teksas poroča o 597 primerih ošpic, zabeleženih od konca januarja, kar pomeni porast za 36 primerov v primerjavi z zadnjim poročilom ta teden. Največ obolelih prihaja iz zahodnega dela države, kjer se je okužba najhitreje razširila.

petek, 18. april

Podjetje Spar Slovenija je pred letošnjo veliko nočjo že trinajsto leto zapored obdarilo materinske domove po vsej državi, prvič pa tudi študentske družine v Ljubljani in Mariboru. Z velikonočnimi dobrotami in plenicami za najmlajše so ob praznikih razveselili stanovalce dvanajstih materinskih domov in dveh klubov študentskih družin.

četrtek, 17. april

Vse večje krščanske cerkve poznajo post kot pomemben duhovni čas, vendar se pristopi, pravila in poudarki med njimi razlikujejo. Čeprav post v temelju pomeni odpoved in pripravo, vsaka tradicija nanj gleda nekoliko drugače – od strogega prehranskega odrekanja do tišine in osebne refleksije. Veliki post je najstrožji in najdaljši.
Z velikim četrtkom se za kristjane po vsem svetu začenja osrednje dogajanje velike noči, ki predstavlja vrhunec cerkvenega leta. Dan zaznamujejo krizmena in večerne maše, ob katerih se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije.
V sodobnem tempu življenja, kjer se obveznosti nizajo ena za drugo, stres pogosto postane tihi spremljevalec, ki ga ne opazimo takoj. Kljub temu lahko pusti jasne sledi na telesu in počutju – tudi takrat, ko se tega ne zavedamo.

sreda, 16. april

Letos bo velika noč za vse kristjane praznična nedelja 20. aprila. Redkost, da praznik Kristusovega vstajenja hkrati obeležujejo vsi kristjani, je posledica posebnega koledarskega ujemanja, ki se zgodi le občasno.
Čeprav se zdi preprosto vprašanje, kaj smo včeraj jedli ali kaj nosili pred dvema dnevoma, nas lahko hitro zmede. Naš vsakdan je poln nalog, dražljajev in motenj, ki vplivajo na to, koliko pozornosti zares namenimo trenutkom, ki se vrstijo. Prav zaradi tega se vse več ljudi sprašuje, zakaj se spomina ne morejo več tako zlahka zanesti nase.
Vsak šesti prebivalec Slovenije ima težave z alergeni, med katerimi so najpogostejši prah, cvetni prah in vlaga, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V pomladnih mesecih, ko se količina cvetnega prahu v zraku močno poveča, postanejo težave za alergike še izrazitejše. V kombinaciji s slabo kakovostjo zraka v notranjih prostorih to pogosto vodi do pogostejših težav, kot sta astma in alergije.
Čiščenje debelega črevesa je med alternativnimi pristopi k zdravju postalo priljubljena praksa. Namen je odstranjevanje toksinov in odpadnih snovi iz prebavil, kar naj bi pozitivno vplivalo na raven energije, delovanje jeter in imunski sistem. Kljub temu večina znanstvenih raziskav tega ne potrjuje. Strokovnjaki opozarjajo, da koristi čiščenja debelega črevesa niso dokazano potrjene, razen kadar gre za pripravo na kolonoskopijo, ki jo predpiše zdravnik.
Številni znani posamezniki, med njimi podjetniki, ustvarjalci in vodilni v svetovnih korporacijah, prisegajo na moč zgodnjega vstajanja. Pravijo, da jim je ta preprosta sprememba urnika pomagala doseči večjo jasnost, mir in učinkovitost. In čeprav to morda ni za vsakogar, raziskave in osebne izkušnje mnogih kažejo na številne koristi.
Kruljenje želodca je pojav, ki ga je doživel že vsak, pogosto pa se pojavi v najbolj neprijetnih trenutkih – sredi sestanka, v mirni knjižnici ali tik pred spanjem. Čeprav ga pogosto povezujemo z lakoto, je vzrokov zanj več, vsi pa izvirajo iz zapletenega, a povsem naravnega delovanja prebavnega sistema.
Kalcij je ključen mineral za zdrave kosti, zobe in delovanje srca, a zanj ni treba posegati le po mlečnih izdelkih. Odrasla oseba naj bi dnevno zaužila približno 1000 miligramov kalcija, kar običajno pomeni tri kozarce mleka na dan. Vendar obstaja veliko drugih zdravih, rastlinskih in neživalskih virov, s katerimi lahko dosežemo enak učinek.
Občutki manjvrednosti, dvomi vase in pomanjkanje samozavesti v odrasli dobi pogosto ne izvirajo iz trenutnih življenjskih okoliščin, temveč iz nevidnih sledi, ki jih pustijo zgodnje izkušnje. Strokovnjaki ugotavljajo, da način, kako so posameznika obravnavali starši, učitelji in druge pomembne osebe v otroštvu, bistveno vpliva na njegov notranji svet tudi v odraslosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da izvor visokega krvnega tlaka ni vedno le telesne narave, temveč je pogosto močno povezan s psihološkim stanjem posameznika. Čustvena napetost, dolgotrajni stres in navada, da ne izražamo svojih občutkov, sodijo med glavne dejavnike, ki vplivajo na razvoj arterijske hipertenzije.