Zjutraj je v Port Vili deževalo, potem pa sem se še enkrat sprehodil po mestu na hribu in se spotoma ustavil na tržnici. Že nekaj sto metrov stran od obale in od parlamenta ter vladne palače, se izgled mesta popolnoma spremeni. Ulice so peščene in blatne zaradi dežja, hiške pod drevesi so skromne, lesene, krite s pločevinasto streho, med hiškami se sprehajajo prašiči in perutnina. Glavno mesto tukaj postane velika vas, ki jo prekine nekaj bogatejših četrti zaprtih v ograjo in z varnostniki na vhodu. Na vaški tržnici sem si kupil nekaj solate, banan in za poskus še bananinega čipsa. Sprehodov po mestu in mestnega vrveža sem imel po dveh dneh dovolj. Formalnosti z oblastmi so bile urejene, imam vse papirje in pred poldnevom sem odvezal vrv z boje v mestni marini in odjadral proti severu na drugo stran Efateja v lep in miren zaliv Havannah, ki ga pred oceanskimi valovi ščiti veriga otočkov. Še en teden moram tukaj počakati na Zlato in upam, da bom vmes uspel kaj skrajšati spisek potrebnih opravil na Skokici, ki ga imam še od lanskega leta nalepljenega nad navigacijsko mizo. Dosti popravil je že prečrtanih, a na spisek vseskozi prihajajo tudi nove zadeve. Prve štiri dni sem barval les na palubi. Skoraj 50 kvadratnih metrov je tika na palubi in če želim, da bo spet zdržalo nekaj let, sta potrebna vsaj dva sloja. Tudi les je potrebno vsake toliko časa “pobožati”, da bo dlje trajal. Skorajda sem že končal, a se še vedno ne morem odločiti, ali mi je bolj všeč prejšnja barva lesa, ali nova. Siv tik mi je všeč, nova rjava barva pa je tudi v redu in če ne kaj drugega, priča vsaj o tem, da barka ni zanemarjena. Mimo Skokice je prijadrala avstralska barka in ko so videli, da barvam tik na palubi, so jadralci zaklicali: “Ahoj, maintenance works on exotic places?”. Dvignil sem palec, zasmejali smo se in si pomahali. Ne spomnim se, da bi kdaj na barki preživel pet dni skupaj na enem in istem sidrišču, in da vmes sploh ne bi dvignil sidra. Barka je zdaj tudi zgoraj olepšana, zamenjal sem nekaj vijakov, ki so bili sicer iz nerjavečega jekla, a so vseeno rjaveli, pokrpal vrvi na mestih, kjer so cvetele, očistil večino rjavih madežev na ograjici in palubi. V bližnji okolici tudi že poznam skoraj vse poti ob obali in po gričih v zaledju. Čas je bil za premik. Premaknil sem se za tri milje k izlivu reke, ker se mi je narava tam zdela zanimiva. Elektronska navtična karta na moji tablici tukaj ni natančna, a pričakoval sem, da bodo pri izlivu reke plitvine in se bo globina morja okoli ustja reke le počasi nižala. A ni bilo tako. Že dvajset metrov od obale je bila globina morja tudi tukaj preko 15 metrov, 50 metrov od obale pa preko 30 metrov. Sidral sem na 20 metrih globine, spustil 50 metrov verige in upal, da se veter ne bo okrepil in bi me ponoči odsidralo, ali pa da bi se veter obrnil in bi barko zaneslo na obalo. Sprehodil sem se po poti, ki je ob reki po gozdu vodila v notranjost otoka in prišel do vasice. Srečal sem dva fantiča, ki sta mi povedala, da v vasi živi nekaj deset prebivalcev, v šolo pa otroci hodijo na otok, ki leži na nasprotni strani zaliva. V šolo jih vsako jutro odpeljejo s čolnom. Narava ob reki je bujna in lepa, a je bilo lepo le čez dan. Zvečer je z reke na barko prišlo preveč narave, ki mi je brenčala okoli glave in ji niso bili kos niti špirale proti komarjem, niti elektronski odganjalci mrčesa. Pomagal je repelent, zares rešil pa me je šele nočni veter, ki je mrčes odpihnil z barke. < Prihod na Vanuatu Nadaljevanje 22.7.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš