Vir: Monitor
ponedeljek, 28. april
Osebni mikroračunalniki
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
Ko v računalniku ni prostora
Izločitev grafične kartice iz ohišja računalnika omogoča deljeno uporabo z vsemi domačimi računalniki. Hkrati lahko tudi do desetkrat pohitrijo izris grafike 3D.
Akademsko gostovanje
Študentje, profesorji in raziskovalci, pogosto pa tudi šolarji, dijaki in učitelji imajo v praktično katerikoli razviti državi brezplačen dostop do interneta. Poiskati morajo le brezžično omrežje z imenom Eduroam, ki jim bo od Južne Amerike do Avstralije in povsod vmes omogočilo internetno povezljivost. Zamisel je bila rojena v Evropi pred dvema desetletjema.
Kariera v IT
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijecev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Veliki proti malim
Fotoaparati v zadnjem času bolj kot ne kapljajo, ker so jih večinoma nadomestili telefoni, zato se včasih – kljub kar nekaj skupnim točkam – zatečemo k na prvi pogled neprimerljivemu. Tokrat so na sporedu telefona Xiaomi 15 in 15 Ultra proti Fujifilmu GFX100RF – telefon z največjim tipalom proti kompaktnemu fotoaparatu z največjim tipalom.
Procesorji - varljivo zatišje
Aktualne serije centralnih procesorjev nosijo skorajda dolgočasno predvidljive nadgradnje, toda vrsta negotovosti v industriji nakazuje, da bi bilo lahko že kmalu živahneje.
Naš izbor na iPhonu
Japan Art Japan Art na zaslon dežurnega telefona prinaša pristna japonska ozadja, ki se raztezajo od klasičnih motivov ukijo-e do sodobne estetike Tokia.
Videoposnetki po naročilu
Preizkusili smo novo orodje za generativno ustvarjanje videoposnetkov z umetno inteligenco, ki ga je izdal OpenAI. Po velikem uspehu ChatGPT in pred tem DALL-E so bila pričakovanja do Sore velika. V veliki meri jih je izpolnila, a kot ostala orodja tudi ta zahteva dobršno mero znanja in prakse.
Prve mobilne aplikacije
S pametnimi telefoni so med nas prišle mobilne aplikacije, ki so poskrbele za zabavo v slehernem trenutku vsakdanjika. Igrali smo kače, pokali mehurčke, jezili ptice in še kaj. In vsi v okolici so nas z občudovanjem opazovali. Danes, ko ponudba mobilne zabave še nikoli ni bila tako bogata, se nam (pre)večkrat stoži po preprostosti teh zgodnjih izdelkov.
Naš ozbor na Androidu
Ceno Browser Spletno brskanje vsak z vsakim (angl. peer to peer) omogoča dostop do spleta tudi ob blokadah in izpadih omrežja.
Super Mario na macu
Nintendo je posebno igričarsko podjetje. Medtem ko se tekmeci pehajo za naslovom najzmogljivejše naprave, sami stavijo na šibkejšo strojno opremo, ki (običajno) navdušuje z inovacijami. Spomnimo se uspešnih ročnih konzol Gameboy in mahanja po zraku na nadvse priljubljenem Wiiju. Prvo omenjeno konzolo uradno posnema Nintendov servis Online, za drugo si moramo omisliti emulator.
Singapur, tehnološki otok
O Singapurju kroži precej mitov in legend, ki pa imajo nemalo podlage v resničnosti. Mestna državica v jugovzhodni Aziji, eden štirih azijskih tigrov iz 90. let, ima resnično drakonske zakone o smetenju in mamilih, a je daleč od futurističnega paradiža ali distopije. To pot nas je zanimalo predvsem, ali je res tehnološko čudo sveta. Za mesec dni smo šli v Singapur.
Resnica o digitalni propagandi
Pošastne sence prežijo na našo demokracijo in jo ogrožajo. Te so vseh mogočih barv in oblik, od spletnih omrežij z dezinformacijami in globokimi ponaredki do robotov na družbenih omrežjih in psihološkega mikro ciljanja, ki na podlagi naših osebnih podatkov kroji politična sporočila po meri naših interesov, stališč in demografskih značilnosti.
V svetu, ki diha v ritmu električnih impulzov, so podatkovni centri postali svetišča sodobne družbe. V njih ni molitev, temveč transakcije. Ni poslikanih stekel, temveč svetlobni podpis notranjosti krojijo LED-sijalke. V njih se ne časti bogov, temveč informacije. In kljub tej navidezni veličini, kljub milijardam (podatkov in evrov), ki tečejo skozi njihove optične žile, nekaj »ne štima«.
Digitalno gradi na prilagodljivih temeljih
Danes se IT-infrastruktura ne meri več po tem, koliko strežnikov imate, temveč po tem, kako hitro se lahko prilagodite spremembam. Je vaša infrastruktura zmožna absorbirati šoke, podpreti sodobne delovne obremenitve (beri: umetno inteligenco), ohraniti varnost v vsakem kotičku in ob tem še varčevati z energijo?
T-2, eden ključnih ponudnikov televizijskih paketov pri nas, uvaja oglase, ki se jih ne bo dalo več preskakovati. Razlog za preplah ali celo upor?
Dobiček pred varnostjo
Da tehnološki velikani dobiček postavljajo pred varnost uporabnika, je znano že dolgo. Že pred leti je na to opozarjala žvižgačka Frances Haugen, ko je izpostavila delovanje podjetja Meta, ki se je zavedalo negativnega vpliva Instagrama na mladostnike, a ni ukrenilo nič. Za uporabnika nevarne pa so tudi aplikacije za zmenke, kar je potrdila raziskava, ki je nastala v sodelovanju Pulitzer Center’s AI...
Pol stoletja »mikromehkih« iz Redmonda
Vam imena Okna, Sponka, X škatla, Pisarna, simulator letenja, Encarta in MS-DOS zvenijo znano? Prepričani smo, da jih vsak izmed nas povezuje z ameriškim tehnološkim velikanom, ki je v preteklih dneh praznoval pol stoletja svojega obstoja. In kot slavljencu pritiče, smo tudi pri Monitorju na plan potegnili največje dosežke, polome in pogrome, ki se jih ob častitljivi obletnici z nostalgijo v srcu spominjamo.
Živo se spomnim julijskega večera pred 24 leti, ko je bil zadnji dan delovanja Napsterja. Program, ki je od leta 1999 do 10. julija 2001 omogočal prenašanje skladb z interneta, je padel v sodni bitki. Napster je kršil vse mogoče zakone s področja avtorskih pravic, zato je bil njegov propad le vprašanje časa.
Temelji digitalne dobe
V svetu, kjer algoritmi (že) odločajo namesto ljudi in kjer je resnica shranjena v neskončnih zbirkah ničel in enic, stojijo tihi velikani – podatkovni centri. Ti niso le infrastrukturne postaje digitalne civilizacije, temveč metaforične katedrale sodobnosti: prostori, kjer človeštvo časti znanje, povezljivost in hitrost obdelave podatkov.