Današnja tehnologija bi bila precej drugačna, če ne bi bilo ameriške izobraževalne ustanove, ki slovi po vrhunskih akademskih programih, izjemnih raziskovalnih dosežkih in močni podjetniški kulturi, ki je pomagala oblikovati sodobni tehnološki svet. Univerza Stanford v osrčju kalifornijske Silicijeve doline spada med najprestižnejše in najvplivnejše visokošolske ustanove na svetu.
Pri televizorju smo nekoč kupovali ime in tehnologijo. Danes je vse bolj poceni – zaslon, prodajna platforma in oglasni prostor –, zato se zemljevid proizvajalcev riše na novo.
V zadnjih letih je Slovenija v digitalizacijo izobraževanja vložila desetine milijonov evrov. Pretežno v strojno opremo za podporo izobraževanju. Imamo torej dovolj tehnologije. Vprašanje je, kaj smo ali še bomo z njo naredili. Mar sploh vemo, kaj od nje pričakujemo?
Umetna inteligenca je pisanje programske opreme spremenila v pogovor. Odprla je vrata ljudem, ki ne poznajo programskih jezikov, izkušenim razvijalcem pa dala izjemno zmogljivega pomočnika.
Če smo malo banalni, lahko rečemo, da je 90 odstotkov dela z računalnikom namenjenih premikanju, pretvarjanju in obdelavi datotek. Nenazadnje se večina domačih strežnikov uporablja za bolj ali manj urejeno shranjevanje dokumentov in vsega ostalega, kar se znajde na diskih. Takrat, ko si moramo priznati, da je stanje »manj urejeno«, pa si lahko domači administratorji pomagamo z zelo pestrim naborom...
Umetna inteligenca je računalnikom najprej pomagala prepoznavati obraze, prevajati besedila, risati slike in odgovarjati na vprašanja. Zdaj se je lotila še opravila, ki je bilo doslej rezervirano za ljudi, ki poznajo en programski jezik ali več. Program ji opišemo z navadnimi besedami, ona pa ga napiše, požene, preizkusi in po naših pripombah popravi.
Dandanes se pogosto sprašujemo, kdaj bo človeštvo razvilo splošno umetno inteligenco. Mnogo premalo pa, kako napredno umetno inteligenco nadzorovati in ali sploh imamo ustrezno znanje za kaj takega.
Platforma Hugging Face, osrednje stičišče razvijalcev in nekakšen GitHub za umetno inteligenco, aktivno preučuje možnosti za prodajo. Podjetje je najelo investicijsko banko, da preveri interes na trgu. Vrednost posla bi lahko dosegla trinajst milijard dolarjev, kar predstavlja ogromen skok glede na zadnjo oceno, ki je znašala štiri milijarde in pol.
Samsung je v svojo digitalno denarnico, torej aplikacijo Samsung Wallet, dodal možnost za namestitev digitalnega ključa, ki omogoča odklep električnih Volkswagnovih vozil. S telefoni Galaxy bo brez fizičnega ključa sedaj možno odkleniti avto in tudi zagnati motor.
V maratonu so nas letos že prehiteli, sedaj pa tudi v šprintu. Kitajski humanoidni robot je na svetovnem prvenstvu humanoidnih robotov včeraj 100 metrov pretekel v 9,39 sekunde, s čimer je podrl človeški svetovni rekord. Za robotom Tiangong Ultra se je na drugo mesto uvrstil Honor Lightning, ki je tekel 9,47 sekunde. Usain Bolt je leta 2009 zmogel 9,58 sekunde.