Vir: Evrovizija.com

sobota, 14. februar

Slika članka
Ko Evrovizija sname masko (ali pa si jo nadene): Pustni spektakel na velikem odru
Medtem ko se po slovenskih ulicah podijo kurenti, čarovnice in superjunaki, se ljubitelji Evrovizije pogosto zalotimo ob misli: "Pa saj to smo videli že maja!" Meja med vrhunsko glasbeno produkcijo in pustnim rajanjem je na tem tekmovanju namreč pogosto tanka kot bleščica na obleki nastopajočih. Evrovizija je že od nekdaj prostor, kjer 'več pomeni še več'. Nekateri nastopi so šli celo korak dlje in namesto klasičnega glamurja postregli s kostumografijo, ki bi zmagala na največjem pustovanju. Perje, veliko perja Če si želite takojšnje pozornosti, potem je prava izbira perje. Veliko perja. In pesem Evrovizije ga je marsikdaj ponudila v izobilju. Z rožnatim perjem boste prav vsi prave kraljice drame, kot je to bila danska predstavnica leta 2007 DQ . [caption id="attachment_9900" align="alignnone" width="850"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="alignnone" width="850"] [/media-credit] Danska je leta 2007 stavila na DQ. [/caption] Ptica Kdo ne bi hotel vsaj za en dan postati ptica in poleteti med oblake? Vsaj deloma lahko svojo željo uresničite tako, da se vanj oblečete za pusta. Idejo za tak kostum ponuja malteški plesalec iz leta 2010, ki je spremljal pevko Theo Garrett . https://www.youtube.com/watch?v=iwgF3TC2Kj0 Kostumi metulja Nič manj privlačen pa ni niti kostum metulja. Pravzaprav potrebujete samo njegova krila na posamezen mehanizem odpiranja in zapiranja, kot so ga uporabljale pevke iz skupin 3 + 2 , ki je leta 2010 na Pesmi Evrovizije zastopala barve Belorusije. https://www.youtube.com/watch?v=MvK2KU2zfzA Gusarji oziroma pirati Gotovo ne bo težko najti rdečega suknjiča, bele srajce, rute, škornjev in preveze za oko. Tako se boste lahko hitro našemili v pirate, kakršni so zastopali Latvijo leta 2008. Malo več dela in časa bo z iskanjem piratskih klobukov. In ne pozabite si za pas zatakniti piratske sablje! https://www.youtube.com/watch?v=gQy0PJEkQhA Srebrna zvezda Če želite kaj bolj odbitega, je kostum ukrajinske nogometašice Verke Serduchke prava izbira. Osnovni deli kostuma so sončna očala, velikanska zvezda na glavi, bele nogavice in močno svetlikajoč srebrn kostum. Aja, ne pozabite na močno rdečilo za lica! Ne čudite pa se, če se bo marsikdo spraševal, kaj predstavljate. A to je zato, ker očitno ni oboževalec Evrovizije. Tisti, ki je, pa bo takoj prepoznal, v kaj ste se našemili. [caption id="attachment_15084" align="alignnone" width="859"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="859"] [/media-credit] Verka Serduchka[/caption] Stevardi in stevardese Pust dovoljuje tudi najbolj nore sanje. Mogoče ste si kdaj želeli postati stevardesa ali stevard? Zdaj je pravi čas, da to uresničite. Modro krilo ali hlače in suknjič ter rdeča čepica – tak kostum za stevarda priporočajo Britanci iz skupine Scooch . https://www.youtube.com/watch?v=XT6yOIC6ihI Imate pa še drugo možnost – povsem rdeč stevardesin kostum, posut s kristali. Za takega so se odločile Sestre, ki so Slovenijo zastopale leta 2002. https://www.youtube.com/watch?v=pr9Pr3GRBA4&list=RDpr9Pr3GRBA4&start_radio=1 Skok v čevlje kraljice Kako pa se vam zdi kostum kraljice? V zlatem ogrinjalu boste pritegovali pozornost z vseh strani. Seveda ne pozabite na zlato krono! Za primer vam ponujamo kostum beloruske pevke Angelice Agurbash , ki je nastopila leta 2005. https://www.youtube.com/watch?v=lnY0HbiuiX4 Ko na oder stopi lutka (Irska, 2008) Irska je na tekmovanje poslala purana. Dobesedno. Lutka purana v vozičku za didžeja je bila trenutek, ko smo se vsi vprašali, ali gledamo izbor za Pesem Evrovizije ali otroško maškarado v soboto dopoldne. Čeprav se Dustin ni uvrstil v finale, je ostal v zgodovini kot eden najbolj 'pustnih' trenutkov tekmovanja. https://www.youtube.com/watch?v=cHFz6koIIWE&list=RDcHFz6koIIWE&start_radio=1 Indijanka Kaj pa, če bi se prelevili v zapeljivo Indijanko? Pri tem kostumu je najpomembnejša velikanska perjanica. Taka, kot jo je leta 2012 nosila nizozemska predstavnica Joan Franka . [caption id="attachment_18255" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="alignnone" width="1000"] [/media-credit] Romunski vampir Cezar (2013).[/caption] Marsikoga mika, da bi se prelevil v super junaka, mogoče takega, kakršen je bil plesalec ob albanski pevki Kejsti Tola leta 2009. Tak kostum je primeren za vse tiste, ki želite, da vas nihče ne bi prepoznal. https://www.youtube.com/watch?v=w6Ori4A4ATo Gozdne vile Nekaj posebnega bi bili tudi, če bi se odločili za kostum gozdne vile. Za tak naraven in pravljičen kostum lahko nekaj idej dobite pri slovaški pevki Kristini Pelakovi , ki je pela na izboru leta 2010 v Oslu. https://www.youtube.com/watch?v=j8G6byTMr0o Ko so pošasti zavladale Evropi Maske pa niso nujno samo norčave in lepe, lahko so tudi zelo strašljive. Za tako osupljivo grozljive, kot so jih leta 2006 nosili Lordi , boste morali nabaviti penasto gumo za maske, usnje za oblačila, platno za velika netopirjeva krila, veliko dela pa bo tudi za izdelavo čevljev z vrtoglavo peto. A uspeh je zagotovljen – osupnili boste prav vsakogar. [caption id="attachment_17563" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="alignnone" width="1000"] [/media-credit] Lordi so slavili na ESC 2006.[/caption] Traktorji in rožnate uniforme Naši sosedje so na ESC 2023 poskrbeli za pravo vizualno bombo. Brki, rožnate vojaške uniforme in seveda – nepozaben traktor. Skupina Let 3 je s svojo Mama ŠČ! na oder prinesla tisto pravo satirično noto, ki je značilna za najboljše pustne karnevale, kjer se skozi humor kritizira svet okoli nas. [caption id="attachment_36924" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Hrvoje Baudoin" align="none" width="1000"] [/media-credit] Let 3[/caption] Denim in (ne)vidne hlače Finski predstavnik Windows95man je s svojo obsesijo z operacijskim sistemom iz devetdesetih in iskanjem hlač po odru dokazal, da je pustni duh na Evroviziji še kako živ. Njegov nastop je bil kaotičen, zabaven in vizualno popolnoma odbit – točno to, kar pričakujemo od najboljše maske v mestu. [caption id="attachment_40428" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Finski pevec na odru v tangicah.[/caption] Evrovizijski navdih je prava izbira Čeprav kritiki včasih vihajo nosove nad 'cirkusom', je prav ta pustni element tisto, kar daje Evroviziji dušo. V svetu, ki je pogosto preveč resen, potrebujemo trenutek, ko si lahko nadenemo bleščice, maske in zapojemo nekaj popolnoma norega. Torej, če letos še nimate ideje za svojo pustno masko, si zavrtite izbor najbolj nenavadnih evrovizijskih nastopov. Navdiha je več kot dovolj! The post Ko Evrovizija sname masko (ali pa si jo nadene): Pustni spektakel na velikem odru appeared first on Evrovizija.com .

petek, 13. februar

Slika članka
Kdo je Chicolo? Razgaljeni Luka Basi, kot ga še niste videli
Luka Basi si bo pustni vikend še kako zapomnil, saj se vrača v San Marino kot eden izmed tekmovalcev evrovizijskega izbora, kjer pa tokrat ne bo edini Slovenec, na istem odru bosta nastopila tudi Maraaya. Tik pred odhodom je izdal svoj novi komad Chicolo! [caption id="attachment_48728" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luka Basi, kot ga še nismo videli.[/caption] Luka Basi Evrovizijo spremlja že od otroštva in, kot pravi sam, je bila vedno del njegovega glasbenega sveta. San Marino vidi kot eno redkih priložnosti, kjer se lahko kot tujec prijaviš na izbor brez državljanstva. "Moraš imeti pogum, da si pripravljen iti povsem od začetka," je povedal Luka Basi. In dodal, da včasih preprosto moraš stopiti iz cone udobja ter zaupati vase, če želiš nove, drugačne glasbene izkušnje. 'Evrovizijski' Chicolo Tik pred odhodom je izdal tudi komad Chicolo , s katerim se predstavlja na tekmovanju. Videospot so sicer nameravali objaviti nekoliko kasneje, a so jih odzivi oboževalcev prepričali, da projekt predstavijo prej. Chicolo, je precej drugačen od tega, kar smo od njega vajeni. Komad in videospot sta bolj sproščena, celo malce navihana, predvsem pa igriva. Gre za nov glasbeni lik Luke, v katerega se je popolnoma vživel. V pesmi in spotu je veliko zabave, lahkotnosti in tudi ščepca humorja. Luka očitno uživa v tem, kar počne, in to se vidi tudi v novem glasbenem izdelku. [caption id="attachment_48731" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luka Basi[/caption] Vikend v San Marinu Pustni vikend bo zanj zato res pomemben. Chicolo bo zazvenel tudi pred mednarodno publiko, odločale pa bodo žirije in občinstvo, ki ga še ne poznajo tako kot doma. Tekmovanje je sicer že prešlo v drugo fazo, imenovano Akademija, ki bo potekala med 12. in 15. februarjem 2026 in bo sestavljena iz osmih oddaj. V vsaki bo nastopilo 30 pevcev, vsak s po eno skladbo. Komisija bo iz posamezne oddaje izbrala pet ustvarjalcev, ki bodo napredovali v polfinale, skupno 40 izvajalcev. Polfinala bosta 2. in 3. marca, v vsakem bo nastopilo 20 tekmovalcev. V veliki finale se jih bo uvrstilo le pet iz vsakega večera, skupaj deset. Konkurenca je torej močna, pot do finala pa vse prej kot enostavna. Luki Basiju in Maraayi želimo veliko sreče in za njih močno navijamo. [caption id="attachment_48730" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Raay Production / Sigmalus Media" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya in Luka Basi[/caption] The post Kdo je Chicolo? Razgaljeni Luka Basi, kot ga še niste videli appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Dora 2026: Izbrani še preostali finalisti; za Zevin se je pot končala
V studiu hrvaške radiotelevizije HRT na zagrebškem Prisavlju se je z drugim predizborom nadaljeval 27. izbor za hrvaško evrovizijsko predstavnico oziroma predstavnika. Skozi še en bleščeč glasbeni večer, ki so ga znova suvereno vodili Barbara Kolar, Duško Ćurlić, Iva Šulentić in Ivan Vukušić, se je občinstvu predstavila druga dvanajsterica tekmovalcev, ki se je potegovala za vstop v veliki finale. [caption id="attachment_48733" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: HRT / Zajem zaslonske slike" align="none" width="1000"] [/media-credit] Voditelji izbora Dora 2026.[/caption] Šov program: Luka Nižetić Na oder Dore je kot gost stopil Luka Nižetić . Na preteklih edicijah Dore je kot tekmovalec nastopil petkrat, nekatere od njegovih pesmi pa so postale uspešnice. Luka je za gledalce HRT pripravil zanimiv nastop prav s pesmimi, ki jih je izvajal na Dori, poskrbel pa je tudi za uvodno presenečenje z evrovizijsko skladbo Dancing Lasha Tumbai, ki jo v originalu prepeva Verka Serduchka. https://www.youtube.com/watch?v=mBkH9IdZ0VE Drugi predizbor: 12 tekmovalcev Na odru drugega predizbora Dore 2026 smo bili priča pestremu glasbenemu prepletu: od nostalgičnih mediteranskih zvokov skupine Ritam Noir in čustvenih interpretacij Lane Mandarić , Irme ter Ivana Severja , do energičnih nastopov, ki so jih pripravili Gabrijel Ivić , DEVIN in Sergej . Večer so s svojo edinstveno energijo in modernimi ritmi obogatili še ZEVIN , Stela Rade , Lara Demarin , priljubljeni Marko Kutlić ter raper Kandžija , ki je s svojo skladbo poskrbel za povsem drugačno dinamiko tekmovanja. O usodi tekmovalcev je preko telefonov v 15-minutnem glasovanju znova odločalo izključno ljudstvo, ki je izbralo novih osem najboljših glasbenikov. V finale Dore 2026 so se uvrstil i: Sergej – Scream, DEVIN – OVER ME, Stela Rade – Nema te, Marko Kutlić – Neotuđivo, Irma – Ni traga, Lara Demarin – MANTRA, Ritam Noir – Profumi di mare in Lana Mandarić – Tama. https://www.youtube.com/watch?v=pSPR0TEk5Mk https://www.youtube.com/watch?v=GD1U6ViVHoo https://www.youtube.com/watch?v=DOvIniju2So https://www.youtube.com/watch?v=pjXYi8CkGB4 https://www.youtube.com/watch?v=DDRGaHU8af4 https://www.youtube.com/watch?v=151s-FO9Dos https://www.youtube.com/watch?v=xdl5KRZzugc https://www.youtube.com/watch?v=y9aNVoSLlAE Zevin ni uspel preboj v finale Od finala pa so se poslovili: Gabrijel Ivić – Light Up, Ivan Sever – Crying Eyes, Kandžija – 3 ujutro in Slovenka ZEVIN – My Mind , ki je veljala celo za favortiko. https://www.youtube.com/watch?v=ZOKSa1HvMf4 Dora 2026 V nedeljo sledi veliki finale Dora 2026 se odvija v treh dejanjih. Po vznemirljivem prvem in drugem tekmovalnem večeru nas v nedeljo, 15. februarja , čaka skleno dejanje - veliki finale, kjer se bo pomerilo 16 najboljših. O usodi zmagovalca in novem potniku na Evrovizijo bosta v enakovrednem razmerju (50:50) odločala glas ljudstva in strokovna žirija . Spektakel si boste lahko v živo ogledali v prenosu na HRT 1 . View this post on Instagram A post shared by Dora | HRT (@dora.hrt) The post Dora 2026: Izbrani še preostali finalisti; za Zevin se je pot končala appeared first on Evrovizija.com .

četrtek, 12. februar

Slika članka
Čast za legendo: Predsednica z redom za zasluge odlikovala Eldo Viler
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v četrtek, 12. februarja 2026, ob 15. uri v Predsedniški palači vročila državno odlikovanje red za zasluge Eldi Viler ob šestdesetletnici njenega uspešnega glasbenega delovanja in za izjemni prispevek k slovenski popularni glasbi. Elda Viler Ena ključnih osebnosti "Elda Viler je ena najpomembnejših in najprepoznavnejših pevk slovenske zabavne glasbe ter ena ključnih osebnosti zlate dobe slovenske popevke. Njena izjemna umetniška pot traja več kot šest desetletij in obsega več kot 300 posnetih skladb, številne festivalske nastope, glasbene nagrade ter nastope doma in v tujini. S svojim prepoznavnim glasom, vrhunsko interpretacijo in izjemno odrsko prezenco je trajno vplivala na slovenski kulturni prostor. Na festivalu slovenske popevke je debitirala leta 1964 in se že takoj uvrstila v finale. Že leta 1967 je prejela prvo nagrado za skladbo Vzameš me v roke. Istega leta je zmagala tudi na festivalu jugoslovanske popevke v Opatiji. Med njenimi največjimi uspešnicami so skladbe Ti si moja ljubezen, Nora misel, Lastovke, Zlati prah imaš v očeh in Včeraj, danes, jutri, ki so postale del slovenske glasbene dediščine. Elda Viler je sodelovala z najvidnejšimi slovenskimi skladatelji in pesniki, kot so Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Jože Privšek, Ati Soss ter Elza Budau, Gregor Strniša, Jani Golob, Aleš Kersnik in Branko Šomen. Poleg popevke je bila uspešna tudi v šansonu in jazzu. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj njenih biserov, predvsem Dnevi sreče, dnevi žalosti (1978), Včasih (1979) in Večer za dva (1980)." [caption id="attachment_21787" align="alignnone" width="841"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="841"] [/media-credit] Elda Viler, Braco Koren, Alenka Pinterič, Lidija Kodrič, Ivanka Kraševec in Alfi Nipič.[/caption] Pela je ne le na festivalih v Ljubljani in Opatiji, ampak tudi v Sarajevu, Splitu, Portorožu in Rogaški Slatini, kjer je vedno prejemala pomembne nagrade in priznanja. Poznali so jo po vsej Jugoslaviji, veliko je gostovala tudi v tujini. Prepevala je na odrih v Rusiji, Avstraliji, Franciji, Beneluksu, Nemčiji, Avstriji, Poljski in vseh skandinavskih državah. Nastopala je po vsej Evropi in širše, njeni posnetki pa so izhajali tudi pri tujih založbah. Eldine Lastovke "Ko so leta 1972 v ljubljanski Drami uprizorili Dubillardove Naivne lastovke z Dušo Počkaj in Jurijem Součkom v glavnih vlogah, je nastala pesem Lastovke, ki jo je zapela tako občuteno, prepričljivo in enkratno, da je ostala njena večna uspešnica in brez nje ni šlo na nobenem poznejšem nastopu. Danes Elda Viler še vedno nastopa ter je svetel zgled mlajšim pevskim kolegicam in kolegom, saj se s svojo umetniško držo, energijo, eleganco ter spoštovanjem do občinstva popolnoma predaja glasbi in umetnosti. Njeno delo presega glasbene okvire ter je pomemben del slovenske kulturne identitete in kolektivnega spomina. Ob jubileju se Republika Slovenija z državnim odlikovanjem Eldi Viler zahvaljuje za njen dragoceni prispevek k slovenski kulturi, še posebej slovenski zabavni glasbi. S prepevanjem je Slovenijo ponesla po vsem svetu, ponarodele popevke pa bodo ostale v spominu in srcih Slovenk in Slovencev ter drugih poslušalcev doma in v tujini," so zapisali v utemeljitvi državnega odlikovanja. [caption id="attachment_17876" align="alignnone" width="867"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="867"] [/media-credit] Elda Viler s hčerko Ano Dežman[/caption] Red za zasluge Podelitev v Predsedniški palači Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v Predsedniški palači v čustvenem nagovoru poudarila, da slovenska popevka ni le glasba, temveč del naše narodne identitete, Elda Viler pa njena najžlahtnejša ambasadorka. Na slovesni podelitvi, kjer so se zbrali visoki gosti in ljubitelji slovenske kulture, je predsednica republike izpostavila ključno vlogo popularne glasbe pri oblikovanju slovenske samozavesti. Po njenih besedah je prav slovenska popevka tista, ki je z domačimi melodijami in umetniško prepričljivostjo dokazala, da je naša kultura sodobna in mednarodno primerljiva. [caption id="attachment_48716" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Bor Slana/STA" align="none" width="1000"] [/media-credit] Red za zasluge[/caption] Glas, ki presega čas V središču dogodka je bila Elda Viler, ki po mnenju predsednice zaseda trajno mesto v slovenski glasbeni zgodovini. "Njene interpretacije niso bile le tehnično dovršene, temveč iskrene, človeške in čustveno resnične,“ je v nagovoru dejala predsednica in dodala, da prav zaradi te srčnosti njene pesmi danes presegajo čas, v katerem so nastale. Skladbe, kot so Lastovka, Ti si moja ljubezen in Vzameš me v roke, niso le del bogatega repertoarja umetnice, temveč so globoko zasidrane v kolektivnem spominu naroda. Govorijo o univerzalnih temah – ljubezni, hrepenenju in upanju – ki ostajajo večne. [caption id="attachment_48717" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Bor Slana/STA" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nataša Pirc Mursar in Elda Viler[/caption] Tradicija kot navdih za nove generacije Predsednica se je v govoru dotaknila tudi prihodnosti slovenske glasbe. Izpostavila je pomembnost dialoga med generacijami in dejstvo, da mladi glasbeniki danes s spoštovanjem nadaljujejo pot, ki so jo tlakovali velikani, kakršna je Elda Viler. "Tradicija ni breme, temveč navdih,“ je poudarila. Najvišje priznanje za življenjski opus Podelitev reda za zasluge je jasna potrditev Eldinega trajnega vpliva na slovenski kulturni prostor. Priznanje ni le poklon njenemu ustvarjalnemu opusu, temveč izraz globoke hvaležnosti za umetnost, ki je zaznamovala številne generacije. Slovesnost se je zaključila z mislijo, da Elda Viler s svojim delom ostaja neusahljiv vir navdiha, njeno odlikovanje pa simbolno priznanje vsem, ki so slovensko besedo in melodijo ponesli med ljudi. View this post on Instagram A post shared by Ana Dežman (@dezmanana) The post Čast za legendo: Predsednica z redom za zasluge odlikovala Eldo Viler appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Ljubljančanka Zevin v središču pozornosti hrvaškega izbora Dora
Na veliki četrtek, 12. februarja 2026, se bodo prižgale studijske luči hrvaškega izbora za pesem Evrovizije – Dora. Za nastopajoče je postavljen oder z 180 kvadratnimi metri LED zaslonov, ki po prepričanju mnogih obeta nepozaben modni in glasbeni spektakel. Organizatorji napovedujejo, da bo vizualna izkušnja letos na ravni največjih svetovnih šovov, kar se popolnoma sklada z drzno vizijo, ki jo na oder prinaša 22-letna Zevin ( Nives Cilenšek ) . [caption id="attachment_48608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] S skladbo My Mind bo Zevin nastopila v petek, 13. februarja, pod zaporedno številko 4, hrvaški mediji in stavnice pa jo že zdaj uvrščajo v sam vrh za končno zmago. Podpora vizionarjev: Blagoslovila sta jo Konstrakta in Mrle iz LET3 Da gre za umetnico, ki premika meje, potrjujeta javni podpori dveh največjih kreativnih provokatorjev regije. Konstrakta in Mrle (Let 3) sta z Zevin posnela serijo viralnih videov, ki so v dneh pred nastopom preplavili družbena omrežja. Njuna podpora ni le prijateljska gesta, temveč uradno priznanje Zevin kot močno simbolno priznanje njeni avtentičnosti in novemu glasu generacije. View this post on Instagram A post shared by ZEVIN🖇️ (@zevin_____zevin) View this post on Instagram A post shared by ZEVIN🖇️ (@zevin_____zevin) Bo Hrvaška izbrala Slovenko? Da gre za eno najbolj vznemirljivih zgodb letošnjega izbora, potrjujejo tudi hrvaški mediji. »Hrvati, bodite pametni! Če želite uspeti na Evroviziji, na Dunaj pošljite Slovenko,« je bil uvod v enega od člankov na portalu Jutarnji list. Zevin s svojo skladbo My Mind namreč že zdaj suvereno zaseda vrh YouTube trendov med vsemi kandidati, stavnice pa jo uvrščajo med finaliste. Vizualni presežek na svetovni ravni Nastop na drugem tekmovalnem večeru bo prava paša za oči. Fuzija barv s sodobno pop produkcijo in z nostalgičnimi balkanskimi motivi, bosta glavna aduta nastopa. "Vedela sem, da imam nekaj svežega, nekaj, kar zveni evropsko in sodobno, a ni dolgočasno. Oboževalci so mi že dolgo pisali, naj se prijavim na Evrovizijo. Pesem My Mind je igriva in zabavna, pod površjem pa skriva globljo zgodbo. Mladi so to takoj prepoznali, vem pa tudi, da Hrvaška, tako kot Dora, obožuje izvajalce, ki so nekoliko 'nori', drugačni in pogumni, kot so bili Let 3, Baby Lasagna …,“ pravi pevka. [caption id="attachment_48706" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Brez strahu: Koncert v Tvornici kulture napovedan še pred razpletom ZEVIN ne čaka na rezultate glasovanja, da bi potrdila svoj uspeh. Kot dokaz svoje vizije in samozavesti je že napovedala svoj doslej največji samostojni koncert. 20. marca bo zavzela kultno zagrebško Tvornico kulture. Njen prepoznaven DIY pristop – od režije lastnih videospotov do barvanja scenografije do štirih zjutraj – jo postavlja v vlogo umetnice, ki ima popoln nadzor nad svojo zgodbo. V petek pa bo ta zgodba dobila svoje najpomembnejše, najbolj barvito in svetleče poglavje doslej. https://evrovizija.com/zevin-v-sloveniji-me-niso-slisali-na-hrvaskem-so-me-takoj-opazili/ The post Ljubljančanka Zevin v središču pozornosti hrvaškega izbora Dora appeared first on Evrovizija.com .

sreda, 11. februar

Slika članka
Pred I. predizborom razkrita futuristična podoba odra za hrvaško Doro 2026
Hrvaška radiotelevizija (HRT) je tik pred prvim predizborom objavila prve podrobnosti o vizualni podobi letošnjega izbora Dora, ki bo potekal v studiu na zagrebškem Prisavlju. Letošnji oder ni zasnovan le kot estetski element, temveč kot visokotehnološko središče, ki bo združilo glasbo, najsodobnejšo tehnologijo in močno vizualno identiteto. Zmagovalec, ki bo na tem futurističnem odru najbolj prepričal občinstvo in žirijo, bo Hrvaško maja zastopal na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Produkcijska ekipa obljublja, da bo vizualna izkušnja letos na ravni največjih svetovnih glasbenih šovov. Dogajanje okrog Dore 2026 bo razporejeno v tri večere – dva polfinalna (12. in 13. februarja) ter veliki finale v nedeljo, 15. februarja. Iz Opatije v studio HRT Tekmovanje se iz Opatije letos seli v prostore HRT-ja v Zagrebu, kar omogoča, tako ustvarjalci, boljši nadzor nad produkcijskimi in organizacijskimi pogoji, kar je še posebej pomembno v prazničnem letu, ko HRT obeležuje posebno obletnico. Scenografijo za Doro 2026 sestavlja kar 180 kvadratnih metrov LED zaslonov. Celoten sistem upravlja najnovejša tehnologija Barco E3, ki omogoča bliskovito hitre in natančne spremembe vizualnih vsebin za vsakega izvajalca posebej. Celotno konstrukcijo podpira 800 metrov aluminijastih elementov. Za dinamično atmosfero skrbi več kot 400 inteligentnih svetlobnih teles. Ta omogočajo, da se oder v trenutku spremeni iz intimnega ambienta za balade v energično prizorišče za hitre ritme. [caption id="attachment_48698" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: HRT" align="none" width="1000"] [/media-credit] Scenografija Dore 2026[/caption] Vsak element odra je bil načrtovan s ciljem, da so nastopi videti vrhunsko predvsem na televizijskih zaslonih. Pozornost ni usmerjena le v blišč, temveč v to, da tehnologija izvajalca vedno postavi v središče kadra. Štirje voditelji Skozi tri glasbene večere bosta med tekmovalnimi skladbami krmarila Barbara Kolar in Duško Ćurlić, ki sta vodila Doro 2025. Na odru in v zakulisju pa se jima bosta pridružila še Iva Šulentić in Ivan Vukušić, ki sta poznana po vodenju hrvaškega šova The Voice in The Voice Kids. [caption id="attachment_48481" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: HRT" align="none" width="1000"] [/media-credit] Voditelji Dore 2026.[/caption] Dora 2026 Kako bo potekal letošnji hrvaški izbor? Na Dori 2026, ki bo potekela tri večere - 12. in 13. bosta na sporedu prvi in drugi predizbor, 15. februarja pa veliki fibale - se bo skupaj predstavilo 24 tekmovalcev. Osem najboljših iz vsakega polfinalnega večera se bo uvrstilo v finale, tako da bomo v finalu slišali 16 skladb. O zmagovalcu bo odločalo ljudstvo in stroka, v enakovrednem razmerju. Prenos bo na HRT 1. [caption id="attachment_48326" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: HRT" align="none" width="1000"] [/media-credit] Srečni izbranci za Doro 2026.[/caption] Naj ob tem kot zanimivost povemo, da se pod umetniškim imenom Zevin skriva Slovenka Nives Cilenšek, ki ima veliko oboževalcev tako na Hrvaškem kot tudi v Srbiji. Nives Cilenšek se skupaj z Jernejem Drnovškom podpisuje tako pod glasbo kot tudi pod besedilo, pri aranžmaju pa je sodeloval še Mihajlo Đorović. Več o Zevin tukaj . Dora 2026 Prvi predizbor, 12. februar Lima Len – Raketa Jasmina Makota – Higher Ananda – DORA Tony Sky – O ne! Fran Uccellini – Ako bolje bude sutra Ema Bubić – Vrijeme za nas Noelle – Uninterrupted Alen Đuras – From Ashes To Flame Fenksta – Momento Mori Cold Snap – MUCHO MACHO ToMa – Ledina LELEK – Andromeda https://www.youtube.com/watch?v=ScEM5cb0gJw Drugi predizbor, 13. februar Ritam Noir – Profumi di mare Irma – Ni traga Gabrijel Ivić – Light Up ZEVIN – My Mind Ivan Sever – Crying Eyes Lana Mandarić – Tama Stela Rade – Nema te 8. DEVIN – OVER ME Kandžija – 3 ujutro Marko Kutlić – Neotuđivo Sergej – Scream Lara Demarin – MANTRA https://www.youtube.com/watch?v=QyMIrj_b8XM The post Pred I. predizborom razkrita futuristična podoba odra za hrvaško Doro 2026 appeared first on Evrovizija.com .
Ob srečanju s Tanjo Ribič ne vstopimo le v pogovor z igralko in s pevko, temveč v prostor zavedanja. Kjer dobri princ iz pesmi ni rešitelj od zunaj, temveč tihi glas znotraj, ki nas kliče: zbudi se. Njena pot nikoli ni bila zgolj kariera, temveč raziskovanje umetnosti, svobode in odgovornosti. Ko govori o prebujenju, govori o trenutku, ko se iluzija razmakne in ostaneš sam s sabo. O pogumu, da si priznaš, da svet in mi z njim morda nismo takšni, kot smo verjeli. V času spektakla in tekmovanj ostaja zavezana bistvu: umetnost kot resnica in igrivost kot upor proti otopelosti. In morda je ta pogovor bolj povabilo k vprašanju, ali smo pripravljeni odpreti oči. Pesem Zbudi se na prvi pogled govori o princu, a v resnici o prebujenju – o zavedanju, izbiri, odločanju. Kdaj se je v vas zgodilo to notranje prebujenje? In kdaj mislite, da se bomo kot narod, kot skupnost, resnično zbudili? Točno tako. Vse ste zelo lepo opisali. Bolj kot se razmere na planetu zaostrujejo, močnejši je klic po prebujenju. Mene je zbudila korona. Ta mi je na silo odprla oči. Dala vedeti, da živimo v neke vrste matrici. In vse od takrat si zastavljam vprašanje, kdaj se bo narod zares zbudil. Kot da se v strahu pred soočenjem z realnostjo s konicami nohtov držimo roba sanj. Očitno večini še ni dovolj hudo. Niti ob zavedanju o strahotnem trpljenju manjšine. Ko ste zmagali na EMI 1997, ste že imeli močno igralsko kariero. Je bilo to prednost ali breme? Je igralska izkušnja pomagala pri izražanju pesmi – ali pa vas je morda kdo želel zapreti v okvir »igralka ne sme peti«? He he, vse veste. To, da sem igralka, me je res bremenilo. Pevci so bili užaljeni, v takrat resnem časopisu Delo so pisali, če bomo naslednje leto poslali garderoberko. (smeh) Pa vendar mi je to tudi dalo zdravo mero distance, da mi je bil nastop kot nek eksotičen izlet v glasbene vode. Sem pa bila zaradi tega vsekakor tudi izrazno močnejša. https://www.youtube.com/watch?v=Q62JQRWk40o&list=RDQ62JQRWk40o&start_radio=1 Umetnost ni dirkalni konj Na Evroviziji ste dosegli odlično 10. mesto. A za mnoge umetnike tekmovanje ni naravni prostor. Ste takrat občutili rivalstvo ali bolj kolektivno izkušnjo? In kdaj ste spoznali, da v umetnosti ne gre za tekmovanje z drugimi, ampak za rast samega sebe? Umetnost ni dirkalni konj. Če se v umetnosti dodeljujejo točke, je njen namen izgubljen. Ne gre več za kreacijo samo, ampak za odziv nanjo. Lani je v Rusiji potekala Intervizija – alternativa Evroviziji. Ste jo spremljali? Kako vi vidite prihodnost glasbenih festivalov: ali naj ostanejo šov in spektakel, ali naj se vrnejo k poeziji, interpretaciji in sporočilu? Gledala sem Intervizijo, vendar ne v celoti. Normalno, da se festivali odvijajo še izven Evrope. Naj se dogaja! Evrovizija je postala bolj šov, Intervizija pa zaenkrat deluje zgolj glasben dogodek. Večkrat ste posodili glas animiranim junakom – med drugim v Boltu in Čarovniku iz Oza. To je povsem drugačen svet – igriv, poln domišljije. Kako ohranjate stik s tem notranjim otrokom, ki zna verjeti, se igrati, čutiti čarobnost? Kaj vam pomaga, da ga ne izgubite v svetu odraslih odgovornosti? Animiranim junakom z užitkom posojam glas. Uživam tudi v režiji. Že leta sem uradna režiserka vseh Disneyjevih filmov v Sloveniji. Pri tem mi pomaga zagotovo tudi moja igrivost. Že v šoli sem vedno rada zabavala z imitacijami in od takrat se ni nič spremenilo. Postati resen ne pomeni odrasti. Zadušiti igrivost na račun odgovornosti je nepotrebno in celo škodljivo. [caption id="attachment_48693" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ana Gregorič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tanja Ribič[/caption] Vedno se je trudila biti neodvisna Pesem Ljudje govori o sočutju, povezanosti, solidarnosti. Danes, sredi razdrobljenosti in individualizma, se zdi še bolj aktualna kot ob izidu. Kako jo doživljate danes? Takrat sem se samokritično spraševala, če smo sploh ljudje, če dopuščamo, da se po svetu dogaja to, kar se. Zdaj vem, da ti, ki izvajajo grozodejstva, ne morejo biti ljudje. Mislim, ljudje z dušo. Lani smo imeli referendum o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke. Kako ste doživeli razprave okoli tega? Kje vidite mejo med priznanje za delo in kultom nagrajevanja? Nisem se preveč ukvarjala s tem. Vedno sem se trudila biti neodvisna. Od nekdaj mi je bilo tuje pričakovanje nekih priboljškov, ki jih dodeljuje sistem. Včasih se umetnost in njeni presežki izkristalizirajo šele s časovno distanco, proč od trenutnih trendov, simpatij, dopadljivosti. Zadnje mesece je veliko govora o neurejenih razmerjih v glasbeni industriji, o vprašljivih pogodbah in neenakosti moči. Kako vi gledate na to? Je umetnost še lahko svobodna, če ustvarjalci niso varni? V našem sistemu nihče ni varen. Okrog vratu imamo obešenih milijon obveznosti in davkov. Umetnik je po svoji naravi res še posebej ranljiv. Vendar dokler ne poiščemo skupne poti iz tega, se nam bo to pač dogajalo. Stopiti skupaj, delovati v dobro skupnosti, verjeti vase, to so vrednote, ki bi jih morali izkopati iz globokega spomina. Ko pogledate slovensko glasbeno sceno danes – kam gremo? V smer globalnega trga ali v poglabljanje v svojo identiteto? In ali čutite, da se v vas morda znova prebuja želja po vrnitvi, po novi pesmi, po novem izrazu? Eni preračunavajo in se še vedno zgledujejo po zahodnih zvezdnikih, ki so umetno ustvarjeni in podprti. Nekateri pa so iskreni in sledijo srcu in verjamem, da se bo obdržala samo pristna glasba. V svoji glasbeni komediji uživam ne le kot komik, ampak tudi kot pevka. Tako da ne pogrešam glasbe. Izvajam tudi prečudovito pesem Vsemir, katere tekst je napisala moja prvorojenka Zala, melodijo pa Goran Rukavina, ki je moj partner v predstavi, in mogoče bo to moj naslednji singel. Saj se je v mojem inboksu nabralo že precej povpraševanj in vprašanj, kdaj bom spet kaj naredila. [caption id="attachment_48695" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ana Gregorič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tanja Ribič[/caption] Tanjo Ribič lahko znova spremljamo v muzikalu Tako ti je mala. Gre za prvi slovenski ženski stand-up muzikal, v katerem izvemo vse o drznih Zasavkah, samovšečnih Balkancih in o ženskah v prepričljivih imitacijah Tanje Ribič in režiji Branka Đurića – Đurota! Do solz se boste nasmejali njenim mojstrsko odigranim vlogam in iskreni izpovedi o tem, kako je biti poročen z Bosancem. Naslednja predstava se bo zgodila 5. marca ob 19. uri v Odiseji. The post “Bodo naslednjič poslali garderoberko?” – Tanja Ribič o očitkih, ki jih je doživela po zmagi na EMI appeared first on Evrovizija.com .

ponedeljek, 9. februar

Slika članka
Ciper: Antigoni s pesmijo Jalla; bo obnorela Dunaj?
Ciper je uradno razkril svoje 'orožje' za prihajajoči evrovizijski izbor na Dunaju. Državo bo zastopala britansko-ciprska pevka in tekstopiska Antigoni , ki je pravkar izdala svojo evrovizijsko skladbo z naslovom Jalla. [caption id="attachment_48686" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mikaela Smila" align="none" width="1000"] [/media-credit] Antigoni[/caption] Naslov pesmi Jalla izhaja iz ciprskega grškega narečja in v prostem prevodu pomeni 'Več'. Skladba je energična mešanica sodobnega popa in tradicionalnih sredozemskih ritmov, kar je postalo že prepoznaven slog nekaterih ciprskih skladb v zadnjih nekaj evrovizijskih letih. O pesmi in videospotu Antigoni je pri ustvarjanju pesmi Jalla sodelovala tudi kot soavtorica. Besedilo je delno v angleščini in delno v grščini, kar poudarja njeno kulturno identiteto. Videospot : Sneman je bil na slikovitih lokacijah po celotnem Cipru, v njem pa se pojavijo celo pevkini stari starši, kar doda osebno in čustveno noto. Kreativna ekipa : Za odrski nastop na Dunaju bo poskrbela priznana švedska umetniška vodja Sacha Jean-Baptiste, ki je med drugim ustvarila legendarni nastop za Eleni Foureira (Fuego, 2018). [caption id="attachment_48685" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mikaela Smila" align="none" width="1000"] [/media-credit] Antigoni[/caption] Kdo je Antigoni? Antigoni Buxton, ki ustvarja pod imenom Antogini, je britansko-grško-ciprska pevka, ki je rojena in odraščala v severnem Londonu. Že večkrat je nastopila na televiziji, med drugim je bil najbolj znan njen prvenec v osmi sezoni britanske oddaje Love Island leta 2022. Od takrat dalje je izdala številne uspešnice, vključno s You Can Have Him. Med njenimi najnovejšimi singli sta Sleeping Alone in Habibi. Kdaj jo bomo videli na odru? Ciper bo nastopil v drugem polfinalu, ki bo v četrtek, 14. maja 2026, na Dunaju. Antigoni velja za eno izmed favoritinj za preboj v veliki finale, kjer se bo Ciper potegoval za svojo prvo zmago v zgodovini tekmovanja. Ciper drži rekord z največ evrovizijskih nastopov brez zmage (njihov najboljši rezultat je 2. mesto), zato so letošnja pričakovanja z Antigoni in pesmijo Jalla izjemno visoka. [caption id="attachment_48684" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mikaela Smila" align="none" width="1000"] [/media-credit] Antigoni[/caption] The post Ciper: Antigoni s pesmijo Jalla; bo obnorela Dunaj? appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Marko Vozelj o komplimentu, ki osvoji vsako žensko srce
Marko Vozelj je tik pred valentinovim presenetil s novo skladbo Noro lepa si, za katero verjame, da se bodo v pesmi našli tako moški kot kavalirji s komplimenti, kot ženske kot najlepši dar narave. Pesem govori o lepoti, odnosu in času, ki je bistven, da zaljubljenost preraste v ljubezen. Marko Vozelj o komplimentih "Z leti se naša fizična podoba spremlja notranja lepota, privlačnost in povezanost pa krepi. Izkušnje, premagovanje težav, sklepanje kompromisov in lepi spomini so ključni za ljubezensko dvojino. Mislim da je najlepši kompliment, ki ga moški lahko izreče ženski ta, da ji pove kako je lepa," pripoveduje Marko Vozelj , ki dodaja, da prav to lepoto, krhkost in obenem moč ter eleganco in odločnost ponazarja balerina, ki zapleše v novem spotu. "Čeprav ni postavljena v soj luči in blišč odra in je prostor v katerem pleše pravo nasprotje ideala, smo s tem želeli povedati da lahko vsaka ženska zažari v vsej svoji lepoti ne glede na prostor in čas, če se zaveda svoje moči, lepote in prezence. Pesem opisuje vse te ženske, napisal in posvetil pa sem jo svoji Tini kot darilo za njen rojstni dan," zaključi Marko, ki za piko na i še doda: "Najlepše jo opiše verz: 'Še imaš nasmeh dekleta, tvoj obraz krasijo leta, ti še vedno lepa si.'" [caption id="attachment_11734" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Matej Kolaković" align="none" width="1000"] [/media-credit] Marko Vozelj[/caption] The post Marko Vozelj o komplimentu, ki osvoji vsako žensko srce appeared first on Evrovizija.com .
Kaj imata skupnega Vili Resnik in Alya? Marsikaj. Oba sodita med najbolj priljubljene slovenske pevce z večdesetletnima karierama in številnimi hiti, oba sta na glasbeno sceno prišla kot rockerja in sta postala sinonim za dober žur ... Zdaj pa sta združila moči še v skupni pesmi Dobro jutro, dober dan. [caption id="attachment_48678" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Anej Fajdiga" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Alya[/caption] Dobro jutro, dober dan Po letu, v katerem sta proslavila svoja žlahtna jubileja - Alya je v Cankarjevem domu nazdravila 25-letnici, Vili Resnik pa v Cvetličarni 30-letnici samostojne kariere - ter se od njega poslovila tudi z opaznima skladbama (Nihče ni sam, ko pada sneg in Če), sta Vili Resnik in Alya pripravljena na nove izzive. V prvega pa sta se podala skupaj. Na povabilo prekaljenega avtorja Roka Lunačka, ki v zadnjih letih piše pesmi skoraj izključno za svojo skupino Flirrt, sta posnela nalezljivo budnico Dobro jutro, dober dan. "Poznava se s terena, s špilov, snemanj in podobno. O tem koliko časa se že srečujeva, raje ne bi, ker sva še mlada, se pa poznava že dolgo," se namuzneta pevca. Alya doda: "Meni je Vili od nekdaj všeč, ker je pozitiven, nasmejan, vedno se potrudi, da je publika zadovoljna, da ljudje plešejo in se imajo fajn. Da ne govorim o njegovem glasu, ki je eden mojih najljubših slovenskih vokalov." Pa tudi Vili ne skopari s pohvalami kolegice: "Alya je imela vedno dobro muziko, ne zamerite pa mi, če sem iskren in rečem tudi, da se je na odru ali pred kamero vedno dobro gibala in bila seksi. Prepričala me je z muziko, vse ostalo pa je tisto, s čimer je postala nekaj več in osvaja občistvo že vsa ta leta." [caption id="attachment_48679" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Anej Fajdiga" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Alya[/caption] Jutranja zvezdnika, ali pač ne?! Kako pa sploh izgledajo njuna jutra in dnevi, glede na to, da nastopata v glavnem ponoči? Alya ni zaspanka: "Ne boste verjeli, ampak čeprav hodim z nastopov ponoči in hodim tudi sicer pozno spat, ker sem zvečer najbolj produktivna, se zbujam zgodaj. Imam dva pomerančka, ki imata svoj urnik in ob 6h zjutraj je treba na prvo potrebo. Pa tudi sicer mi je v glavnem škoda dneva, da bi ga kar prespala. Idealno jutro pa pri meni, če je le mogoče, vključuje zajtrk z dragim in meditacijo, tako da grem umirjeno v nov dan." Pa Vili? "Ljudje mislijo, da glasbeniki večino dnevov prespimo. Kar pa v glavnem ne drži. Ko pridem z nastopa, sem še poln adrenalina. Tudi če grem spat ob treh zjutraj, se zbudim ob sedmih ali osmih. Med tednom pa se tudi jaz zbujam ob šestih, prvi v hiši. da lahko svoji dragi skuham kavo. Se pa včasih, ko je nastopov res veliko, rešujem s tako imenovanimi 'disko spanci', kratkimi siestami sredi dneva." [caption id="attachment_48680" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Anej Fajdiga" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alya in Vili Resnik[/caption] Pesem seveda spremlja tudi videospot, ki sta ga Vili in Alya posnela v stanovanju v centru Ljubljane. Zgodba se vrti okoli dveh sosedov, ki se motita s hrupom, na koncu pa le ugotovita, da se prav dobro ujameta in znata sobivati drug z drugim. The post Alya in Vili Resnik za ‘Dobro jutro, dober dan’ appeared first on Evrovizija.com .

nedelja, 8. februar

Zadnji januarski četrtek je gledališka dvorana v Kinu Bežigrad pokala po šivih. Kako da ne, saj je premiero doživela povsem nova glasbena poslastica Romane Krajnčan Kako je Mravljica postala Huda . Muzikal, v katerem Romana Krajnčan skupaj z radovedno Mravljico ( Veronika Valdes ), čarobnim Čaroblikom ( Žigan Krajnčan ) in njegovo senco ( Nace Novak ) skozi igrivo zgodbo razplete svoje največje glasbene uspešnice, je naletel na izjemno topel odziv občinstva. [caption id="attachment_48670" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Primož Pičulin" align="none" width="1000"] [/media-credit] Muzikal Kako je Mravljica postala Huda[/caption] Kako je Mravljica postala Huda Izjemno zgodbo je napisal Kristijan Krajnčan, sicer vrhunski glasbenik, režiser in scenarist. "Zgodbo in scenarij sem takoj vzela za svoja, skladatelj Lojze Krajnčan je prispeval glasbo, glasbene vozle mojster Andrej Kobal, odlične koreografije in noro idej je prispeval Žigan Krajnčan, sodelovali pa so tudi režiserka Yulia Kristoforova, kostumografka Jelena Prokovič, scenografinja Vasilija Fišer, rekviziti so delo Neve Vrba, za tehnično podporo pa skrbi Damir Rapič – Demo produkciija. Res prima ekipa in pravo veselje," je vse skupaj opisala Romana Krajnčan, ki nam je zaupala, da je bila po premieri presrečna. [caption id="attachment_48672" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Primož Pičulin" align="none" width="1000"] [/media-credit] Muzikal Kako je Mravljica postala Huda[/caption] "Otroci in starši so me zasuli s čestitkami in pohvalami – in to je res najlepša nagrada. Da smo osrečili male in velike. Da je dvorana dihala z nami, sodelovala in uživala ob glasbi ter zavozlanih ugankah." Romana Krajnčan in mladi umetniki Kaj pa zasedba? "Ne bi si mogla želeti boljše zasedbe na odru. Pravi užitek in navdih so ti mladi umetniki, ki popolnoma navdušijo: Veronika Valdes kot Mravljica, Žigan Krajnčan kot Čaroblik in Nace Novak kot Čaroblikova senca. Kakšen navdih! Ob koncu so se nam pridružili tudi odlični mladi plesalci Plesnega kluba Miki," je odgovorila Romana Krajnčan. Predstava je tako znova potrdila, da kakovostna družinska gledališka izkušnja še vedno povezuje generacije – v zimzelenih skladbah so z enakim navdušenjem uživali tako najmlajši kot njihovi starši. Glasba, zgodba, igra in ples so publiko do zadnje minute držali v pričakovanju in svetu domišljije. [caption id="attachment_48669" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Primož Pičulin" align="none" width="1000"] [/media-credit] Muzikal Kako je Mravljica postala Huda[/caption] V februarju in marcu bo muzikal možno videti v Kino gledališču Bežigrad, 3. in 4. marca tudi Portorožu – Avditorij Portorož. Potem pa se odpravijo tudi po različnih odrih po Sloveniji in zamejstvu. O predstavi Kako je Mravljica postala Huda? Romana Krajnčan, najbolj priljubljena slovenska ustvarjalka za otroke, se z letom 2026 vrača na oder z novo čarobno glasbeno pustolovščino! Družinski muzikal Kako je Mravljica postala Huda nas popelje v glasbeno vesolje zavozlanih pesmic. Da bi jih razvozlali, se Romana skupaj z radovedno Mravljico, ki bi rada bila huda, in čarozvočnim Čaroblikom poda v pisan vrtinec pesmi, igre in presenečenj. Otroci v dvorani postanejo pomemben del reševanja in skupaj odkrivajo, kako moč sodelovanja, poguma in glasbe premaga še tako zavozlano uganko. V predstavi se prepletajo Romanine najbolj znane pesmi, ki so že dolgo del slovenske otroške zakladnice. Otroci jih bodo peli, plesali in ob njih soustvarjali predstavo, odrasli pa bodo obudili lepe spomine iz otroštva. Gre za barvit, igriv in glasbeno navdihujoč muzikal o prijateljstvu, drugačnosti in povezanosti skozi glasbo – prava poslastica za vso družino! [caption id="attachment_48671" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Primož Pičulin" align="none" width="1000"] [/media-credit] Muzikal Kako je Mravljica postala Huda[/caption] The post Romana Krajnčan presrečna po premieri muzikala o Mravljici … appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Ukrajina: Nihče ni pričakoval, da bo LELÉKA pometla s konkurenco
Ukrajinska radiotelevizija Suspilne je skozi izbor Vidbir 2026 izbrala novega evrovizijskega predstavnika. Ta nacionalni izbor se je izkazal za dober recept, saj je zadnjih desetih letih prinesel kar dve evrovizijski zmagi ter štiri uvrstitve med najboljših deset. [caption id="attachment_48664" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Suspilne" align="none" width="1000"] [/media-credit] LELÉKA za Ukrajino 2026.[/caption] Srečnih deset V sklepnem dejanju se je predstavilo deset tekmovalcev. Otvoritveni nastop so izvedli zmagovalci nacionalnega izbora 2025 in predstavniki na Evroviziji v Baslu - Ziferblat. Zapeli so svojo tekmovalno skladbo Bird of Pray. Na odru nacionalnega izbora 2026 so v netekmovalnem delu nastopili tudi: TARABAROVA, Sofia Nersesian, Artem Kotenko, Anastasia Dymyd in glasbeniki iz centra Superhumans, ZLATA OGNEVICH in TVORCHI, Jamala v spremljavi Simfoničnega orkestra Ukrajinskega radia ter Satoshi, predstavnik Moldavije na Evroviziji 2026. Tekmovalci izbora Vidbir 2026 Seveda pa so bile vse oči uprte v tekmovalni del, kjer so se za zmago borili: Valeriya Force – Open Our Hearts, MOLODI – legends, Monokate – TYT, The Elliens – Crawling Whispers, LAUD – LIGHTKEEPER, LELÉKA – Ridnym, Mr. Vel – Do or Done, KHAYAT – Hertsi, Jerry Heil – CATHARTICUS (prayer) in ShchukaRyba – Moia Zemlia. Na koncu je bila najbolj prepričljiva LELÉKA , ki je s skladbo Ridnym prepričala tako ljudstvo kot strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Ruslana, zmagovalka Evrovizije 2004; ZLATA OGNEVICH, pevka in avtorica pesmi; Jevgen Filatov, ukrajinski skladatelj in pevec; Vitalij Drozdov, generalni producent medijske holding družbe TAVR Media ter Konstantin Tomilchenko, režiser in koreograf. [caption id="attachment_48665" align="alignnone" width="874"][media-credit name="Foto: Suspilne" align="none" width="874"] [/media-credit] Končni razplet na Vidbirju 2026.[/caption] Kdo je LELÉKA (Victoria Leleka)? LELÉKA je glasbeni projekt Victorie Leleka, ki ga je umetnica zasnovala leta 2016 v Berlinu. Njena pot se je začela v Kijevu, kjer je diplomirala na Univerzi za gledališče Karpenko-Kari in sprva delovala kot igralka v prestižnem kijevskem gledališču Molodyi. Svojo umetniško vizijo je kasneje nadgradila s študijem glasbe, kjer je pridobila magistrski naziv iz kompozicije v Dresdnu in na Filmski univerzi Babelsberg. Victoria v svojem izrazu spretno prepleta bogato ukrajinsko dediščino z modernimi zvočnimi krajinami. V zadnjem desetletju je njen opus postal izjemno plodovit. Tu je pet studijskih albumov, ki so prejeli številne pohvale kritikov. Izdala je številne samostojne single ter še filmsko glasbo - tu se Victoria podpisuje pod soundtrack priljubljene serije In prišli bodo ljudje (And There Will Be People). LELÉKA velja za enega najbolj vznemirljivih glasov sodobne etno-jazz scene, ki ukrajinsko ljudsko pesem postavlja v središče evropskega glasbenega prostora. https://www.youtube.com/watch?v=GcbAYfEBqw4 Ukrajina je ena redkih držav, ki se vsako leto uvrsti v finale. Nič drugače ni bilo leta 2025, ko je z zasedbo Ziferblat zasedla 9. mesto. Leta 2022 pa je z zasedbo Kalush Orchestra tretjič slavila na ESC. Pred tem je leta 2016 zmagala še Jamala in 2004 Ruslana. https://www.youtube.com/watch?v=IXhybVCD5u0 View this post on Instagram A post shared by Eurovision Song Contest (@eurovision) The post Ukrajina: Nihče ni pričakoval, da bo LELÉKA pometla s konkurenco appeared first on Evrovizija.com .
Nekaj dni pred naslednjim krogom evrovizijskega izbora v San Marinu, kamor sta se uvrstila Maraaya in tudi njun varovanec Luka Basi , sta tudi Maraaya v javnost spustila delček pesmi, s katero se 13. februarja na t. i. »Stage & Live Academy« potegujeta za preboj v polfinale in finale evrovizijske zgodbe v San Marinu. Kratek in intriganten video, ki sta ga objavila na družbenih omrežjih, namiguje na simboličen klic. Morda klic Evrovizije? Telefon zazvoni, odgovor pa je preprost in hkrati skrivnosten: "Halo, halo, si tam?" Prav ta ideja je v hipu pritegnila pozornost evrovizijskih oboževalcev in sprožila številna ugibanja o zgodbi in sporočilu pesmi. [caption id="attachment_48676" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Raay Production / Sigmalus Media" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya na prvi avdiciji.[/caption] Maraaya, o kakšen klicu govorimo? »Gre za klic. Poseben klic. Klic, ki zbudi,« je bil o pesmi kratek in jedrnat naš glasbeni dvojec Maraaya , ki je na nastopil prav na Evroviziji leta 2015 na Dunaju. Več o vsebini pesmi trenutno Marjetka in Raay še nista želela razkriti. Glede na bogate evrovizijske izkušnje Maraaye je bilo skoraj samoumevno pričakovati, da se v tako močan in konkurenčen izbor ne bi podala brez izrazitega aduta. Prvi odzivi so to tudi potrdili. Že v prvi uri po objavi so bili odzivi izjemni, video pa se je začel hitro širiti med evrovizijsko skupnostjo, ne samo v domovini, ampak tudi v tujini. Zanimanje za naša bivša predstavnika je kot kaže veliko! View this post on Instagram A post shared by Maraaya (@maraayamusic) Kako poteka izbor 2026? V prvi fazi so se do 1. februarja odvijale številne avdicije, skozi katere je produkcijska ekipa izmed več kot 800 sodelujočih izbrala glasbenike, ki so napredovali v naslednji krog, v t. i. ‘Stage & Live Academy’. Akademija, ki bo potekala od 12. do 15. februarja 2026 bo sestavljena z osmih oddaj, v vsaki pa bo sodelovalo 30 pevcev. V tej drugi fazi lahko izbrani glasbeniki sodelujejo le z eno pesmijo. Izborna komisija bo iz vsake oddaje izbrala pet umetnikov, ki bodo napredovali v polfinale, kjer bo skupno izbranih 40 polfinalistov, ki se bodo pomerili v dveh predizborih, 2. in 3. marca. V vsakem predizboru bo nastopilo 20 tekmovalcev, v veliki finale pa se ji bo uvrstilo le pet najboljših, skupaj torej deset. Finale nacionalnega tekmovanja Dreaming San Marino Song Contest 2026 bo 6. marca. Za novo ESC vstopnico se bo potegovalo 20 nastopajočih, deset iz dveh predizborov ter deset uveljavljenih glasbenikov, ki jih bo izbrala produkcijska ekipa in ki se bodo avtomatsko predstavili v sklepnem večeru. Na koncu bo zmagovalca določila petčlanska žirija. Lani je (pričakovano) slavil 51-letni Gabry Ponte s skoraj že ponarodelo skladbo Tutta l’Italia. [caption id="attachment_47716" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: San Marino RTV" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dreaming San Marino Song Contest[/caption] The post Maraaya razkrila, kaj pripravljata za San Marino – bo to njun največji hit doslej? appeared first on Evrovizija.com .

sobota, 7. februar

Slika članka
Konec tradicije v Sanremu? Letošnji oder bo vse prej kot to, kar smo vajeni!
76. festival italijanske popevke, Sanremo 2026 , ne bo le paša za ušesa, temveč prava vizualna revolucija! Vsaj tako obljublja arhitekt Riccardo Bocchini , ki je razkril, da bo letošnji oder Sanrema pravi preplet asimetrije in glasbene magije. [caption id="attachment_48484" align="alignnone" width="1080"][media-credit name="Foto: RAI" align="none" width="1080"] [/media-credit] Voditelja Sanrema 2026: Carlo Conti in Laura Pausini.[/caption] Sanremo 2026 Adijo, dolgočasna pravila! Za začetek pozabite na stroge linije in klasiko, kot smo jo bili vajeni na Sanremu. Letošnja scena je drzen upor proti tradiciji. "Asimetrija linij postaja jezik, s katerim pripovedujemo zgodbo o širjenju prostora," pravi Bocchini. Namesto toge simetrije nas bodo očarali neuravnoteženi volumni in linije, ki bežijo v nepričakovane smeri, a hkrati ohranjajo popolno harmonijo. Zakaj takšna izbira? Ker je takšna tudi sodobna glasba – nepredvidljiva in nikoli statična! [caption id="attachment_48485" align="alignnone" width="960"][media-credit name="Foto: RAI" align="none" width="960"] [/media-credit] Velika imena Sanrema 2026.[/caption] "Tako kot melodija nikoli ni ravna črta, se bo tudi prostor upogibal in raztezal, da bi sprejel zvok," poetično dodaja arhitekt. Legendarne stopnice ostajajo Bocchini je, kot je sporočila italijanska radiotelevizija RAI, zasnoval sceno, ki dobesedno 'drsi' proti publiki. Del odra se v znamenitem gledališču Ariston dviga proti galeriji, drugi del pa se zliva s tremi nadstropji orkestra. Cilj je jasen: izbrisati razdaljo med izvajalcem in poslušalcem. Tehnološka dovršenost : Vsaka pesem bo dobila svojo vizualno podobo zahvaljujoč tehnologiji, ki se 'razteza in krči' ter spreminja perspektivo. Objem gledališča Ariston : Trije veliki arhitekturni pasovi bodo obdali oder in celotno dvorano Ariston ter ju povezali v eno. Spektakularen prihod : V središču vsega ostajajo legendarne stopnice! Te se bodo prikazale za mogočno, motorizirano LED zaveso, ki se odpira v slogu najprestižnejših svetovnih gledališč. Svetlobni triki Letošnji Sanremo ne bo le še ena televizijska oddaja. Arhitektura se bo popolnoma podredila neulovljivim čustvom. V tesnem sodelovanju z mojstrom luči, Mariom Catapanom, se bo oder s svetlobnimi triki spreminjal iz popolnoma črnega v bleščeče belega. Vse to pa bo pod budnim očesom režiserja Maurizia Pagnussata, ki bo s številnimi skritimi kamerami poskrbel, da bomo gledalci doživeli oder iz vseh 360 stopinj. [caption id="attachment_39126" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Gledališče Ariston" align="none" width="1000"] [/media-credit] Festival vsako leto poteka v gledališču Ariston.[/caption] The post Konec tradicije v Sanremu? Letošnji oder bo vse prej kot to, kar smo vajeni! appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Žan Serčič ne skriva več: Razkrito, s kom bo preživel valentinovo!
Žan Serčič je na velikem odru Odiseje BTC, kjer bo nastopil 14. februarja, medijem predstavil novi album Na ulicah srca . Priljubljeni glasbenik je v pogovoru s Petrom Polesom ter ob kitari glasbenim novinarjem in urednikom predstavil četrti studijski album, ki prinaša štiri nove pesmi in hite, kot so Plamen in kri, Bela lilija, Kamasutra, Brez tebe ne znam, Vse bilo je prav ... No, na valentinovem koncertu bo Žan Serčič predastavil tudi novi video Nekdo z Leo Mihevc (Nemirna kri). [caption id="attachment_48642" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič[/caption] Žan Serčič Album Na ulicah srca Žan Serčič je v leto 2026 vstopil s singlom in videom Vse bilo je prav, ki sta izšla prav na silvestrovo, do danes pa na spletnih predvajalnikih zbrala že pol milijona predvajanj. K temu je zagotovo nekaj prispevalo tudi dejstvo, da v videu nastopa Lea Mihevc, glavna igralka iz priljubljene serije Nemirna kri. Vse skupaj pa je bila odlična uvertura v izid četrtega studijskega albuma Na ulicah srca. Tega je medijem in glasbenim kolegom predstavil kar na velikem odru ljubljanske Odiseje BTC, kjer bo čez nekaj dni nove pesmi in vse svoje največje hite zaigral tudi širšemu občinstvu. [caption id="attachment_48650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič[/caption] Zbrane goste je Žan pobožal z intimno izvedbo izbranih pesmi z albuma, v duetu Mars in Venera pa se mu je pridružila še Ariana Lucas. [caption id="attachment_48647" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič in Ariana Lucas[/caption] Žan Serčič in Peter Poles Da je pogovor vodil Peter Poles, ni naključje - z Vidom Valičem sta bila voditelja druge sezone oddaje Slovenija ima talent, v kateri je Slovenija spoznala tudi najstnika s kitaro iz Slovenskih Goric. Od takrat je Žan zrasel v enega najbolj cenjenih domačih glasbenih avtorjev in izvajalcev. "Žanu pri 15 letih ni bilo jasno nič," se je začetkov spominjal največji romantični trubadur iz Lenarta, kot ga je krstil Poles, in dodal: "Mislil sem, da moram igrati vlogo, v katero sem bil potisnjen, čutil sem velik pritisk, res mi ni bilo prijetno." [caption id="attachment_48645" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič in Peter Poles[/caption] 15 let kasneje 15 let kasneje je vse precej drugače, Žan je v tem času prehodil dolgo pot, ustvaril dva koncertna in štiri studijske albume, ves čas pa se razvija: "Novi album je najnovejše poglavje te zgodbe, nadgradnja in hkrati tudi odmik od dosedanje poti. Po izidu prejšnje plošče sem načrtoval premor pa me je že en mesec po izidu zadela Bela lilija ... Žanrsko je ta album drugačen, bolj pester, poganja ga latino, balkan, disko, afrobeat ... v nekaj pesmih sem se dotaknil tudi težjih, življenjskih tem." Seveda je to še vedno Žan, ki pa glasbeno in kot osebnost zori in se razvija. [caption id="attachment_48643" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič predstavil novi album.[/caption] Ob štirih novostih večino albuma že poznate, saj ga je Žan počasi ustvarjal skoraj dve leti, pesmi Bela lilija, Kamasutra, Brez tebe ne znam, Vse bilo je prav in Nekdo so osvojile radijski eter in splet, Plamen in Kri pa je bila po podatkih Združenja IPF celo najbolj predvajana slovenska pesem v prvih 10 mesecih minulega leta. (podatki za november in december se še obdelujejo) [caption id="attachment_48651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič[/caption] Valentinovo 2026 In kaj pripravlja za koncert na velikem odru Odiseje BTC, kjer se bo predstavil med prvimi glasbeniki, ki so v novem prizorišču našli svež izziv? "To je res za Slovenijo zelo poseben oder, za katerim dominira ena največjih LED-sten v tem delu Evrope. To bomo seveda izkoristili, bi pa opozoril tudi, da bomo za valentinovo še zadnjič za nekaj časa nastopili v razširjeni zasedbi, v kakršni smo igrali tudi v Cankarjevem domu in Križankah. Za nadeljevanje leta pripravljamo nekaj novega, za kar pa bo še čas. Zdaj je pred nami valentinov koncert in izziv, da na tem odru poslušalcem ponudimo nekoliko drugačno koncertno izkušnjo, kot so jih bili vajeni doslej," zaključi Žan. [caption id="attachment_48649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič in Peter Poles[/caption] [caption id="attachment_48644" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Alpner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič in Peter Poles[/caption] The post Žan Serčič ne skriva več: Razkrito, s kom bo preživel valentinovo! appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Več kot le koncert: Čustveni spektakel, ki bo odprl Zimski festival
Festival Ljubljana bo v torek, 10. februarja 2026 , ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma slavnostno odprl 9. Zimski festival z izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija, op. 17, Hectorja Berlioza. Otvoritveni koncert bo zaznamovala ena najambicioznejših in slogovno drznih stvaritev 19. stoletja, ki združuje simfonično glasbo, zbor in soliste. Delo bodo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi, dirigiral pa bo Charles Dutoit, eden najuglednejših dirigentov našega časa. Kot solisti bodo nastopili Julie Boulianne (mezzosopran), Cyrille Dubois (tenor) in Edwin Crossley-Mercer (bas). Dramska simfonija kot nova oblika pripovedi Berliozova Romeo in Julija, dokončana leta 1839, zavzema posebno mesto v razvoju simfonične glasbe. Navdih zanjo je skladatelj našel v Shakespearovi tragediji, ki jo je prvič videl leta 1827, odločilno vlogo pri nastanku dela pa je imela tudi igralka Harriet Smithson, katere interpretacija Julije je Berlioza globoko zaznamovala. Osebna fascinacija, literarni vplivi in izrazita ustvarjalna ambicija so vodili k nastanku dela, ki presega ustaljene oblike simfonije in opere. V Romeu in Juliji ima osrednjo pripovedno vlogo orkester, ki prevzema nalogo psihološkega in dramaturškega razvoja zgodbe. Zbor nastopa kot nosilec kolektivnega komentarja, solistični glasovi pa so uporabljeni selektivno, v jasno določenih prizorih. Takšna zasnova je bila v času nastanka izjemno inovativna in je močno vplivala na kasnejši razvoj programske in simfonične glasbe. Glasbena zasedba otvoritvenega večera Otvoritev festivala bo zazvenela v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije, ki sodi med osrednje nosilce simfonične poustvarjalnosti v Sloveniji, ter Državnega zbora iz Kaunasa, enega vodilnih baltskih profesionalnih zborov, znanega po tehnični natančnosti in slogovni raznolikosti. Pomembno vlogo bo imel tudi Festivalski zbor Virtuozi, ki že vrsto let sodeluje pri večjih projektih Festivala Ljubljana. Solistični del bodo oblikovali trije mednarodno uveljavljeni pevci. Julie Boulianne, kanadska mezzosopranistka in diplomantka Šole Juilliard, redno nastopa na vodilnih opernih in koncertnih odrih ter slovi kot ena vidnejših interpretk francoskega repertoarja. Cyrille Dubois, eden vodilnih francoskih tenoristov svoje generacije in prejemnik nagrade Victoires de la Musique, je cenjen zaradi tehnične dovršenosti in slogovne prefinjenosti. Edwin Crossley-Mercer, britansko-francoski bas, je znan po poglobljenih interpretacijah in rednih sodelovanjih z uglednimi orkestri ter dirigenti po Evropi. [caption id="attachment_43889" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Festival Ljubljana" align="none" width="1000"] [/media-credit] Orkester Slovenske filharmonije in Charles Dutoit.[/caption] Charles Dutoit Izvedbo bo vodil Charles Dutoit, dirigent z več kot šestdesetletno mednarodno kariero. Sodeloval je z najpomembnejšimi svetovnimi orkestri, med drugim v Montrealu, Filadelfiji, Parizu, Londonu in Tokiu, ter posnel več kot 200 zvočnih zapisov. Njegovo delo je bilo nagrajeno z dvema nagradama grammy in številnimi drugimi priznanji. Dutoit velja za enega najvidnejših interpretov francoskega simfoničnega repertoarja, njegova interpretacija pa temelji na jasni strukturi, natančni dinamiki in poudarjeni zvočni preglednosti. Prav te značilnosti so ključne za izvedbo Berliozove kompleksne partiture, ki zahteva visoko stopnjo koordinacije med orkestrom, zborom in solisti. [caption id="attachment_48304" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Festival Ljubljana" align="none" width="1000"] [/media-credit] Charles Dutoit[/caption] Dramska simfonija Romeo in Julija odpira 9. Zimski festival, ki bo med 10. februarjem in 2. marcem 2026 ponudil niz koncertov z domačimi in mednarodnimi izvajalci. Festival tudi v zimskem času nadaljuje poslanstvo Festivala Ljubljana: sistematično predstavljanje vrhunskih glasbenih projektov in bogatenje kulturne ponudbe prestolnice. Otvoritev z obsežnim simfoničnim delom jasno zarisuje programski okvir letošnje izdaje festivala ter poudarja pomen velikih vokalno-instrumentalnih projektov v sodobnem koncertnem življenju. The post Več kot le koncert: Čustveni spektakel, ki bo odprl Zimski festival appeared first on Evrovizija.com .

četrtek, 5. februar

Slika članka
Dunajska Stadthalle že v barvah Evrovizije
Dunaj se pospešeno pripravlja na največji glasbeni dogodek v Evropi. Od 5. februarja 2026 dalje je glavno prizorišče – dvorana Wiener Stadthalle – tudi uradno odeto v prepoznavne barve Pesmi Evrovizije. Evrovizijsko vzdušje na Dunaju postaja vse bolj opazno. Na nadstrešek dvorane F v kompleksu Wiener Stadthalle so že namestili obsežne grafike v uradnem dizajnu tekmovanja. S tem je prizorišče tudi vizualno prevzelo svojo vlogo gostitelja tega spektakla in pokazalo svojo 'uradno uniformo' za prihajajoči majski dogodek. [caption id="attachment_48631" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Roman Zach-Kiesling" align="none" width="1000"] [/media-credit] Arena Stadthalle dobila ESC podobo.[/caption] Celotno mesto v evrovizijski mrzlici Wiener Stadthalle pa ni edina točka v mestu, ki bo opominjala na prihajajoči glasbeni praznik: Odštevanje na Rathausplatzu : Pred mestno hišo že stoji ura, ki odšteva dneve, ure in minute do uradnega odprtja, ki bo v nedeljo, 10. maja. Javni prevoz : Podzemne železnice, tramvaji in avtobusi bodo kmalu preplavili ulice v evrovizijskih barvah. Prvi vtisi za turiste : Da bi mednarodno občinstvo takoj začutilo pravo vzdušje, bodo z evrovizijskimi grafiki opremljene tudi železniške postaje in letališče Schwechat. Mestno središče : Številni plakati, oznake in razstavni objekti bodo krasili javne trge po vsem Dunaju. [caption id="attachment_14040" align="alignnone" width="851"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="851"] [/media-credit] Evrovizijska Stadthalle leta ESC 2015.[/caption] Wiener Stadthalle: Več kot le dvorana Wiener Stadthalle velja za največjo večnamensko areno v Avstriji in se z okoli 300 dogodki ter več kot milijon obiskovalci letno uvršča med najbolj obiskana prizorišča v Evropi. Dvorana, ki stoji v samem srcu mesta, je znana po svoji izjemni prilagodljivosti. Poleg koncertov svetovnih zvezd gosti tudi evropska in svetovna prvenstva v športu ter zahtevne televizijske produkcije. Pod geslom "povezujemo že od leta 1958" Stadthalle ostaja osrednje stičišče generacij in kultur ter nepogrešljiv steber avstrijske kulturne identitete. [caption id="attachment_48130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] ORF se bo konec marca preselil v dvorano.[/caption] The post Dunajska Stadthalle že v barvah Evrovizije appeared first on Evrovizija.com .

sreda, 4. februar

Slika članka
MMS 2026: Ste že označili 4. julij v svojem koledarju?
Ugibanj, ali festival MMS bo ali ne bo, je konec! V soboto, 4. julija 2026 bodo v Amfiteatru Avditorija Portorož zazvenele nove skladbe 45. festivala Melodije morja in sonca . "Javni poziv za prijavo tekmovalnih skladb bo objavljen v začetku marca 2026. Poletje, glasba in oder ob morju. Se vidimo julija," sporočajo iz Avditorija Portorož, kjer so priprave na jubilejni festival v polnem teku. O zgodovini MMS Melodije morja in sonca (MMS) so v svoji bogati zgodovini postregle s številnimi uspešnicami, med katerimi je tudi Nasmeh poletnih dni , s katero je na prvem festivalu leta 1978, ki je potekal na Tartinijevem trgu v Piranu, slavila Moni Kovačič . Besedilo za to večno melodijo je ustvarila naša izjemna besedilopiska Elza Budau , ki je leta 1980 spisala še besedilo za zmagovalno skladbo Melodije sonca in morja, ki sta jo odpela Oto Pestner in Majda Petan . [caption id="attachment_12590" align="alignnone" width="960"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="960"] [/media-credit] Moni Kovačič, prva zmagovalka MMS.[/caption] Prvi festival si velja zapomniti tudi zaradi velikega hita Ribič, ribič me je ujel, s katerim si je tretje mesto občinstva pripela izjemna Majda Sepe. Kako je nastal festival MMS? Ob zatonu Slovenske popevke se je poskušalo po vzoru drugih obmorskih festivalov po Jugoslaviji (predvsem festivala Split) slovensko festivalsko dogajanje ustvariti tudi na naši Obali. Idejni vodja festival je bil skladatelj, dirigent in aranžer Berti Rodošek , ki je pred tem na noge postavil že Veselo jesen in ki je ustvaril celo dve zmagovalni skladbi, leta 1978 Tople julijske noči (Oto Pestner) in 1981 Tiho, tiho (Franci Pirš). Njegov opus šteje okoli 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran … [caption id="attachment_22399" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Faraoni na odru MMS.[/caption] Piran, Portorož, Koper Za prvo prizorišče poletnih melodij so izbrali Piran, že naslednje leto pa se je festival preselil v Portorož, z izjemo leta 1980 in 1998, ko je festival spet potekal na Tartinijevem trgu v Piranu. V obdobju 1993−1996 pa je bil MMS tudi na Titovem trg v Kopru. Danes imajo poletne skladbe svoj dom v Avditoriju Portorož, kjer se vsako leto zberejo številni glasbeniki in ljubitelji lahkotnih melodij. Naš edini poletni glasbeni festival se je takoj po začetku izkazal za zelo uspešnega in kvalitetnega, saj nam še danes v ušesih vsako poletje zvenijo nepozabne in večne uspešnice Ota Pestnerja, Helene Blagne, Marte Zore, Nuše Derenda, Naceta Junkarja, Slavka Ivančića, Anike Horvat, Marte Zore, Mance Špik ter ne nazadnje tudi skupin, kot so Bazar, Prizma, Gu-Gu, Čuki ter legendarni Faraoni. [caption id="attachment_41847" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni arhiv Nace Junkar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Helena in Nace na Bledu leta 1988, preden sta blestela na MMS.[/caption] Organizator je Avditorij Portorož Vsakoletni organizator festivala Melodije morja in sonca, ki ga lahko zadnja leta spremljamo na nacionalni televiziji, je Avditorij Portorož . Lastnik blagovne znamke festivala Melodije morja in sonca pa je Občina Piran . Med letoma 2004 in 2007 je bil MMS ‘v rokah mariborske televizije Net TV’, po enoletnem premoru – leta 2008, ko festivala ni bilo – pa se je znova vrnil na Televizijo Slovenija, kjer ga spremljamo še danes. Leta 2012 je pred pričetkom festivala Televizija Slovenija pripravila razvedrilno dokumentarno oddajo avtorja Slavka Hrena: Gremo na morje, gremo na sonce, v kateri so predstavili več kot 30-letno zgodovino festivala. Letos bodo tako na sporedu že 45. Melodije morja in sonca. [caption id="attachment_46290" align="alignnone" width="1609"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1609"] [/media-credit] Dare Kaurič, zmagovalec MMS 2025.[/caption] Zmagovalci Melodij morja in sonca (1978-2025) 1978: Moni Kovačič – Nasmeh poletnih dni 1979: Oto Pestner – Tople julijske noči 1980: Oto Pestner in Majda Petan – Melodije sonca in morja 1981: Franci Pirš – Tiho, tiho 1982: Prizma – Dobrodošli 1983: Prizma – Ta moška 1984: Bazar – Portorož 1905 1985: Bazar – Dober dan 1986: Skupina Gu-Gu – Mango Banana 1987: Bazar – Amerika 1988: Big ben – Mladi Joža 1989: Helena in Nace – Vrniva se na najino obalo 1990: Nace Junkar – Slovenski mornar 1991: Helena Blagne in Don Juan – Moj mornarček 1992: Faraoni – E Tristemente 1993: Čuki – Črne oči 1994: Faraoni – Mi ljudje smo kot morje 1995: Marta Zore – Še si tu 1996: Anika Horvat – Lahko noč, Piran 1997: Faraoni – Kar je res, je res 1998: Kingston – Cela ulica nori 1999: Panda – Sive ceste 2000: Slavko Ivančič – Črta 2001: Juhubanda – Bum Bum 2002: Kingston – Hotel modro nebo 2003: Monika Pučelj – Ti ob meni si 2004: Atomik Harmonik – Brizgalna brizga 2005: Domen Kumer – Do Portoroža 2006: Domen Kumer – Banana 2007: Manca Špik – Baila, baila, baila 2008: Festivala ni bilo 2009: Jazz Station – Delam, kar se ne sme 2010: Festivala ni bilo 2011: Festivala ni bilo 2012: Nuša Derenda – Za stare čase 2013: Tinkara Kovač – Mars in venera 2014: Rudi Bučar in Frčafele – Sen znala jes 2015: Easy – Nekaj med nama 2016: Alya – Srce za srce 2017: Isaac Palma – Če te kdaj spustim iz rok 2018: Lea Sirk – Moj profil 2019: Tinkara Kovač – Bodi z mano do konca 2020: Festivala ni bilo zaradi koronavirusa 2021: Tatjana Mihelj – Ples v dežju 2022: Anika in Tinkara – Do roba in še čez 2023: Gregor Ravnik – Torek 2024: Žan Videc – Neznano 2025: Dare Kaurič – Kristalno jasno View this post on Instagram A post shared by Melodije morja in sonca (@melodijemorjainsonca) The post MMS 2026: Ste že označili 4. julij v svojem koledarju? appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Zevin: V Sloveniji me niso slišali, na Hrvaškem so me takoj opazili
Če bi pevko Nives Cilenšek oziroma Zevin , ki se bo predstavila na Dori 2026 , opisali z eno besedo, bi izbrali … nepredvidljiva. Gre za umetnico, ki ne pozna kompromisov in ki razmišlja širše od meja držav. Evrovizije ne vidi kot cilj, temveč kot oder. Velik oder. Takšen, ki dopušča norost, pogum in karakter. V pogovoru brez olepševanja govori o identiteti, balkanskih koreninah, razliki med Doro in Emo ter o tem, zakaj danes ni več dovolj samo lepo peti. [caption id="attachment_48607" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Komaj 22-letna vizualna umetnica in glasbenica Zevin je v regiji poznana pod vzdevkom Balkan Bubblegum Princess. Hrvaška radiotelevizija (HRT) je Zevin izbrala v konkurenci rekordnih 251 prijav . Izvajalka, ki je regionalno občinstvo v zadnjih letih omrežila prek TikToka in s sodelovanji s srbskimi turbotrap zvezdniki, kot sta Buba Corelli in Jala Brat, se na Doro vrača, potem ko njena prijava s skladbo Internet leta 2025 ni prišla v ožji izbor Zevin Rojstvo udarnega imena Najprej da razčistimo – Nives ali Zevin? Zevin! Definitivno Zevin! Ime je pravzaprav nastalo iz mojega pravega imena – Nives. Če ga prebereš nazaj, dobiš Sevin, jaz pa sem črko S zamenjala z Z, da zveni bolj udarno. Letos se predstavljate na hrvaški Dori, če se ne motim pa živite v Ljubljani. Od kje torej prihaja Zevin? Sem Hrvatica, ki živi v Sloveniji. Odraščala sem v Ljubljani, a sem veliko časa preživela na Hrvaškem in v Bosni, od koder so moji starši. Moja baza poslušalcev je močna tudi v Srbiji. V Sloveniji se včasih počutim kot tujka, ko pa pridem dol, pa spet nisem povsem »njihova«. (smeh) To so ti »mixed vibes« oziroma gre za mešan vibe. Je pa tudi res, da me je tujina nekako hitreje posrkala vase in me sprejela kot umetnico. [caption id="attachment_48606" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Glasba kot športna arena Dora in Evrovizija. Od kod ta strast do Pesmi Evrovizije? Evrovizijo spremljam že od nekdaj. Vedno sem jo dojemala kot šport – samo da v glasbi. To je praktično edino pravo glasbeno tekmovanje, ki ga imamo. In danes je to tudi prostor za artiste, ki so malo »crazy«, bolj drzni, drugačni. Za tiste, ki po klasičnih poteh zelo težko pridejo do prostora. Ta svoboda mi je všeč. Ta duh. Boste ta »crazy« vibe prinesli tudi na oder Dore? Priprave na moj nastop potekajo že lep čas, časa do hrvaškega izbora je ostalo zelo malo. Psihično sem zelo pripravljena – vem, kaj želim pokazati in vem, da bom na oder Dore prinesla šov. Najbolj pomembno pa mi je, da se na koncu dneva zabavaš. Če si preveč v stresu, se to vidi. Treba je obrniti pritisk v energijo. [caption id="attachment_48609" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Balkanska zgodba o iskanju svobode Je bila vaša pesem My Mind narejena posebej za Doro? Da. Že lansko leto sem se prijavila, a nisem bila izbrana. Letos smo šli z idejo »upgrade«. Tema pesmi govori o dilemi: ali zapustiti dom, iti v tujino, biti svoboden – ali ostati, ker te dom vedno vleče nazaj. To je tista mnogim poznana balkanska zgodba, ki je hkrati univerzalna. Vsak jo lahko razume, saj ne nazadnje govori o občutku »outsiderja«, ki se trudi vklopiti v svet. Kakšni so odzivi v Sloveniji? Iskreno? Nekateri so bili malce v šoku. Predvsem zato, ker se sploh nisem prijavila kot »slovenska predstavnica« … Ampak ja – odzivi so bili večinoma pozitivni. Kaj pa odzivi na Hrvaškem. Ste pričakovali, da bo tako odmevno? Iskreno sem. Vedela sem, da prinašam nekaj svežega. Gre za nek odskočni moment. Ko sem se prijavila, sem vedela, da se bo nekaj zgodilo. Kaj potemtakem ljudi najbolj zanima o vas? Od kod ta energija. Ta stil. Veliko ljudi ne ve, da ustvarjam že pet, šest let. In mislim, da jih to najbolj intrigira – od kod sem se »kar naenkrat« pojavila. (smeh) [caption id="attachment_48610" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Zevin opisuje skladbo My Mind kot razigrano in nalezljivo ter hkrati kot himno vsem, ki želijo raziskovati svet, a ob tem čutijo nerazdružljivo vez z domom. Za izvajalko, ki je širšo regionalno pozornost nase usmerila s skladbo Njam Njam že pred tremi leti, nastop na Dori ni le tekmovanje, temveč logično nadaljevanje, ki dosledno gradi prepoznaven, samozavesten in avtentičen izraz umetnice. Umetnik mora biti več kot le pevec Znano je, da pri vaših projektih naredite skoraj da vse sami. Kako poteka vaš ustvarjalen proces? Jaz sem vedno kreativni center projekta. Imam ljudi, ki mi pomagajo realizirati stvari, ampak ideje so moje. Od videospota do make-upa, včasih tudi sama kaj zašijem. Če nekdo drug dela vse namesto tebe, potem nisi artist, ampak si samo pevec. Kako pa gledate na slovensko glasbeno sceno? Iskreno? Težko. V Sloveniji sem se velikokrat trudila, pa nisem bila slišana. Medtem ko sem šla dol so me takoj opazili. Veliko mladih artistov tukaj gara, pa jih nihče ne opazi. Mislim, da včasih ne znamo ceniti tega, kar imamo. Res je, trg je majhen, ampak dokazovati se moraš nenehno – in še takrat ni garancije. Katera publika pa vas je vseeno sprejela? Predvsem mlajša generacija. Oni so super. Starejši so me sprejeli precej manj. Razlika je res ogromna. [caption id="attachment_48608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Dora ponuja več kot Ema Bi vas lahko torej kdaj vendarle lahko videli tudi na Emi? Nikoli ne reci nikoli. Ampak mislim, da bi lahko Ema dala veliko več prostora mladim umetnikom. Dora ti da več svobode. Dovolijo nam lastne videospote, upoštevajo naše želje glede kamer in luči – vse sem imela napisano na milisekundo. Pri Emi, kolikor vem iz izkušenj kolegov, te svobode ni bilo toliko. Zdi se mi, da RTV včasih ne zna dati prostora mladim, drznim umetnikom. Potem se pa čudijo, zakaj mladi odhajajo drugam ... Veliko vas primerjajo tudi z Baby Lasagno. Kaj pravite na to primerjavo? Mislim, da se vsak umetnik na svoj način ukvarja s podobnimi izzivi in karakterji. Definitivno imava oba tisto nekaj »drugačnega«. Danes na Evroviziji ni več pomembno le to, kako perfektno poješ. Pomemben je karakter, prezenca in šov. Če mi nekdo samo stoji na odru in poje, me ne zanima, pa če ima najlepši glas na svetu. Ljudje hočejo doživetje. Če torej zmagate na Dori, kaj lahko pričakujemo od vas na evrovizijskem odru? Pričakujete lahko nekaj, o čemer se bo še dolgo govorilo. (smeh) Želim premikati meje, spreminjati sceno in ljudem dati energijo, ki si jo bodo zapomnili. Na Hrvaškem, kot sem že malo prej nekaj odgovorila, se vsi sprašujejo, od kod sem se vzela s takšnim stilom – čeprav delam tam že šest let. Za vse skupaj sem nek nov, svež veter. In to nameravam izkoristiti. View this post on Instagram A post shared by ZEVIN🖇️ (@zevin_____zevin) The post Zevin: V Sloveniji me niso slišali, na Hrvaškem so me takoj opazili appeared first on Evrovizija.com .

ponedeljek, 2. februar

Slika članka
San Marino: PolarAce, Luka Basi in Maraaya prepričali v prvem krogu
Z razglasitvijo 240 izbranih glasbenikov, ki so uspešno prestali prvo avdicijo, se izbor Dreaming San Marino Song Contest 2026 preveša v drugi krog. T. i. Akademija 'Stage & Live Academy' bo dodobra oklestila število sodelujočih glasbenikov, saj jih bo za prvi in drugi predizbor izbrali le 40 najboljših glasbenikov. Vsi trije Slovenci prepričali V prvem krogu so se na kastingu predstavili PolarAce , Luka Basi in Maraaya . Vsi trije so prepričali izborno komisijo in se uvrstili v drugi krog, ki se bo začel že čez nekaj dni, in sicer 12. februarja 2026. V prvi oddaji se bo predstavil PolarAce, v tretji pa Luka Basi in Maraaya. Strokovna komisija bo iz vsake oddaje (skupaj jih bo osem) izbrala (izmed 30 sodelujočih na oddajo) pet umetnikov, ki bodo napredovali v polfinale. V vsakem predizboru bo nastopilo 20 tekmovalcev, v veliki finale pa se ji bo uvrstilo le pet najboljših, skupaj torej deset. Več sledi v naslednjih dneh ... [caption id="attachment_48573" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni arhiv PolarAce" align="none" width="1000"] [/media-credit] PolarAce prepričal v prvem krogu.[/caption] Umetniki iz 27 držav (tudi trije iz Slovenije) vstopajo v osrednjo fazo tečaja, ki je predvidena od 12. do 15. februarja v San Marinu. View this post on Instagram A post shared by Eurovision San Marino (@dreamingsanmarinosongcontest) View this post on Instagram A post shared by Maraaya (@maraayamusic) Kako poteka izbor 2026? V prvi fazi so se do 1. februarja odvijale številne avdicije, skozi katere je produkcijska ekipa izmed več kot 800 sodelujočih izbrala glasbenike, ki so napredovali v naslednji krog, v t. i. ‘Stage & Live Academy’. Akademija, ki bo potekala od 12. do 15. februarja 2026 bo sestavljena z osmih oddaj, v vsaki pa bo sodelovalo 30 pevcev. V tej drugi fazi lahko izbrani glasbeniki sodelujejo le z eno pesmijo. Izborna komisija bo iz vsake oddaje izbrala pet umetnikov, ki bodo napredovali v polfinale, kjer bo skupno izbranih 40 polfinalistov, ki se bodo pomerili v dveh predizborih, 2. in 3. marca. V vsakem predizboru bo nastopilo 20 tekmovalcev, v veliki finale pa se ji bo uvrstilo le pet najboljših, skupaj torej deset. Finale nacionalnega tekmovanja Dreaming San Marino Song Contest 2026 bo 6. marca. Za novo ESC vstopnico se bo potegovalo 20 nastopajočih, deset iz dveh predizborov ter deset uveljavljenih glasbenikov, ki jih bo izbrala produkcijska ekipa in ki se bodo avtomatsko predstavili v sklepnem večeru. Na koncu bo zmagovalca določila petčlanska žirija. Lani je (pričakovano) slavil 51-letni Gabry Ponte s skoraj že ponarodelo skladbo Tutta l’Italia. [caption id="attachment_47716" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: San Marino RTV" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dreaming San Marino Song Contest[/caption] The post San Marino: PolarAce, Luka Basi in Maraaya prepričali v prvem krogu appeared first on Evrovizija.com .