Vir: Evrovizija.com
četrtek, 21. maj
Če ne bo večjih presenečenj: Evrovizijo 2027 bo najverjetneje gostila Sofija
Po zmagi Bolgarije na Evroviziji 2026 se vse glasneje omenja, da bi 71. tekmovanje prihodnje leto lahko gostila prav Sofija . Bolgarska prestolnica ima namreč najmočnejše adute: največjo dvorano v državi, najboljšo prometno infrastrukturo in že preverjene izkušnje z evrovizijsko produkcijo. Kot poroča bolgarska tiskovna agencija, naj bi organizacija Evrovizije 2027 stala med 20 in 30 milijoni evrov, država pa ob tem pričakuje tudi pomembne gospodarske učinke. Podpredsednik bolgarske vlade Ivo Hristov, ki vodi priprave na dogodek, je za jutranji program nacionalne televizije BNT poudaril, da Evrovizija za Bolgarijo pomeni veliko priložnost za promocijo države ter dodatno rast turizma in gospodarstva. [caption id="attachment_50161" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: visitsofia.bg" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sofija[/caption] Sofija je največje in najpomembnejše mesto Bolgarije ter ena najstarejših evropskih prestolnic z več kot sedem tisoč leti zgodovine. Mesto leži ob vznožju gore Vitoša, kar mu daje posebno kuliso in precej drugačen značaj od številnih vzhodnoevropskih prestolnic. Danes v Sofiji živi približno 1,3 milijona ljudi, mesto pa velja za politično, gospodarsko, kulturno in medijsko središče države. Sofija 2027? Najresnejši kandidat je Arena 8888 Sofia, sodobna večnamenska dvorana, odprta leta 2011, ki sprejme skoraj 18 tisoč obiskovalcev. To bi jo uvrstilo med največja prizorišča Evrovizije zadnjih let – večja je celo od aren v Liverpoolu ali Baslu. Prav v tej dvorani je Bolgarija že gostila Otroško Evrovizijo 2015 , zato organizatorji teren dobro poznajo. [caption id="attachment_50158" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: visitsofia.bg" align="none" width="1000"] [/media-credit] Arena 8888 Sofia[/caption] Arena 8888 Sofia je sodobna večnamenska dvorana, ki izpolnjuje vse mednarodne standarde za organizacijo največjih športnih tekmovanj in kulturnih dogodkov. Sprejme 12.373 obiskovalcev, z dodatnimi tribunami pa se kapaciteta lahko poveča na skoraj 18 tisoč sedežev. Objekt vključuje tudi dva novinarska centra za 120 novinarjev, vadbene prostore, fitnes, okrepčevalnico in restavracijo. Pomembna logistika Pomemben plus Sofije je tudi logistika. Mesto ima največje bolgarsko letališče z odličnimi povezavami po Evropi, veliko hotelskih kapacitet in razvito javno infrastrukturo, kar Evropska radiodifuzna zveza (EBU) šteje med ključne pogoje za organizacijo tekmovanja. Med zahtevami so še najmanj 10.000 sedežev v dvorani, večtedenska razpoložljivost prizorišča ter zmogljiv organizacijski in varnostni sistem. Župan Sofije Vasil Terziev je po zmagi Dare že potrdil, da se mesto želi uradno vključiti v kandidaturo za gostiteljstvo Evrovizije 2027. Čeprav interes kažejo tudi Burgas, Plovdiv in Varna, Sofija trenutno ostaja daleč najbolj realna možnost. Bolgarija je letos prvič osvojila Evrovizijo. Pevka Dara je na Dunaju slavila s pesmijo »Bangaranga« in državi prinesla zgodovinsko zmago, potem ko je bila doslej najboljša uvrstitev drugo mesto Kristiana Kostova leta 2017. https://www.youtube.com/watch?v=EltgrumKJfk&list=RDEltgrumKJfk&start_radio=1 The post Če ne bo večjih presenečenj: Evrovizijo 2027 bo najverjetneje gostila Sofija appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 20. maj
Dare Kaurič: Sem tak, ker sem tak, meni ni pomoči
Po skoraj enoletnem »spanju na lovorikah«, oziroma po zmagi na Festivalu melodije morja in sonca 2025 , kjer je s skladbo » Kristalno jasno « osvojil tako občinstvo kot radijske valove – se Dare vrača z novo pesmijo »Bedak«. Za besedilo je tokrat poskrbel legendarni Drago Mislej - Mef, ki si je (po dolgem čakanju) le vzel čas in Daretu napisal zgodbo o bedaku. Ali je imel ob tem v mislih konkretno Dareta, za zdaj ostaja odprto vprašanje, na katerega rumeni mediji še niso ponudili odgovora. Ko je Dare končno prejel besedilo enega svojih najljubših avtorjev, ni okleval, simbolično ga je »overil« notarju in pesem takoj spravil v življenje. Rezultat je komad, ki cilja naravnost v uho: nalezljiv, rahlo nostalgičen in brezkompromisno iskren. Refren pove vse: »Sem tak, ker sem tak, meni ni pomoči. Sem tak, ker sem tak – bedak ostane bedak.« [caption id="attachment_50155" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mars Music" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič[/caption] O čem govori zgodba? »Bedak« je zgodba o človeku, ki zaradi lastne lahkomiselnosti ali impulzivnosti izgubi ljubezen – in to tudi jasno razume. A hkrati ostaja ujet v lastni naravi. Gre za mešanico samokritike, ironije in sprijaznjenosti: zaveda se svojih napak, a jih kljub temu ponavlja. Daretovo vodilo ostaja preprosto: naj pesem najde svoj prostor v etru, tako, kot je ona našla njega. Tudi v času, ko medijski prostor ni najbolj naklonjen tovrstnim “old school” popevkam, jo brez zadržkov pošilja v svet. Zakaj? Ker je pač tak, kot je. [caption id="attachment_50156" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mars Music" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič[/caption] The post Dare Kaurič: Sem tak, ker sem tak, meni ni pomoči appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 18. maj
Evrovizijska zmagovalka Dara doživela sprejem, o katerem govori vsa Bolgarija
Bolgarijo je po prvi zmagi na Pesmi Evrovizije 2026 zajela prava evrovizijska mrzlica. Zmagovalko Daro so ob vrnitvi z Dunaja na sofijskem letališču pričakale navdušene množice oboževalcev z bolgarskimi zastavami, transparenti in glasnim prepevanjem zmagovalne uspešnice Bangaranga. Sofija je za nekaj trenutkov dihala kot eno samo veliko evrovizijsko prizorišče. View this post on Instagram A post shared by Eurovision Bulgaria & OGAE BG (@bgeurovision) Veličasten sprejem za zmagovalko 27-letna pevka, ki je Bolgariji pripela prvo evrovizijsko zmago v zgodovini tekmovanja, je na letališče prispela vidno utrujena, a nasmejana, v rokah pa držala prestižni evrovizijski pokal. Ob prihodu je spontano zapela skupaj z oboževalci, dogajanje pa so v živo prenašale tudi največje bolgarske televizije. (glej video spodaj) »To je velik uspeh za bolgarsko glasbo. Upam, da bo to dokaz, kako pomembno je podpirati domače izvajalce in ustvarjalce,« je povedala Dara, ki je v velikem sobotnem finalu premagala 24 držav . Njena energična pesem Bangaranga je prepričala tako strokovne žirije kot televizijsko občinstvo po Evropi, kar se ni zgodilo še nikoli po letu 2017. https://www.youtube.com/watch?v=Mvw4mJdJJpM Evforija na vsakem koraku Evforija se je po poročanju tamkajšnjih medijev začela že na dunajskem letališču, po pristanku v Sofiji pa je letalo pozdravil tudi vodni slavolok. Pevko so med prvimi objeli najbližji, sledili pa so sprejemi predstavnikov bolgarske televizije, kulturnega ministrstva in mesta Sofija. Darina Yotova, ki ustvarja pod umetniškim imenom Dara, je ob srečanju z mladimi oboževalci poudarila, da majhnost države ne sme omejevati sanj. »Z dovolj dela, poguma in vztrajnosti lahko obrneš svet na glavo,« je dejala. Zmaga je že sprožila razprave o tem, katero bolgarsko mesto bo gostilo Pesem Evrovizije 2027. Poleg Sofije se omenjajo še Varna, Burgas, Plovdiv in Ruse, bolgarska vlada pa je že napovedala prve organizacijske korake. https://www.youtube.com/watch?v=2wxyeiE--I4 View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Eurovision Bulgaria & OGAE BG (@bgeurovision) The post Evrovizijska zmagovalka Dara doživela sprejem, o katerem govori vsa Bolgarija appeared first on Evrovizija.com .
Sanjavi videospot in močno sporočilo: KiKi predstavlja novo glasbeno zgodbo
Kantavtorica KiKi , ki jo je večji del javnosti spoznal na lanskoletni Emi, predstavlja svoj novi singel Povej , s katerim napoveduje svoj prihajajoči album Pravljice. Gre za nežno folk-pop balado o minljivosti, majhnosti človeka in iskanju topline v hitro minevajočem svetu. Spremljajo jo sanjavi vizuali, postavljeni v zapuščen industrijski prostor, kjer osrednji motiv predstavlja otroška gugalnica. Pesem je nastala ob razmišljanju o velikosti vesolja in občutku človekove majhnosti. Navdih zanjo je prišel med opazovanjem žuželk - ob vprašanju, ali se mušica sploh zaveda ogromne roke, ki jo reši pred utopitvijo. Na subtilen in poetičen način Povej odpira vprašanja minljivosti, obstoja in dojemanja nečesa večjega od nas samih. Čeprav pesem v svojem jedru nosi eksistencialna vprašanja, jih KiKi ne predstavi skozi težo ali tesnobo, temveč skozi lahkotnost, nostalgijo in toplino. V svojem pravljičnem svetu KiKi išče prostor oddiha - prostor, kjer si lahko poslušalec za trenutek oddahne, sede na rumeno gugalnico in razmišlja o običajnih rečeh, ki vodijo v nove zgodbe. https://youtu.be/vnkq07_j-TY?si=4R88eNQDleYRgkOw Ta občutek dopolnjuje tudi videospot, postavljen v staro zapuščeno tovarno, ki predstavlja nekakšen sanjski prostor med preteklostjo in sedanjostjo. Nekoč vsakdanji prostor danes napolnjuje svetloba, v njem pa visi otroška gugalnica — simbol lepih spominov, odraščanja in minljivosti, ki jo KiKi dojema kot nekaj lepega, če jo spremljajo toplina, bližina in hvaležnost za ljudi, ki jih imamo radi. »Ta pesem mi je zelo pri srcu, ker nekoliko žalostne in nostalgične misli zapakira v lahkotno harmonijo. Ob razmišljanju o minljivosti se ne upira in ne žaluje, ampak poudari lepoto trenutka in mojo hvaležnost za toplino ljudi, ki so mi blizu.« [caption id="attachment_50145" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Zalokar" align="none" width="1000"] [/media-credit] KiKi[/caption] Kdo je KiKi? KiKi, na spletu znana tudi kot Kikiwritings, so mediji opisali kot »čarovnico intimnih pripovedk«, njeno glasbo pa kot magični folk-pop. Jeseni 2024 je izdala svoj prvenec KRiKi (extended), zbirko šestnajstih avtorskih pesmi v slovenščini, ki se gibljejo med popom in folkom. Od takrat je nastopila na festivalih, kot so Folkest, Waves Vienna, BUSH Festival in Druga Godba. Širše občinstvo jo je lahko spoznalo tudi na EMI 2025, kjer je nastopila s pesmijo O-ou!. Na koncertih poslušalce popelje v svoj pravljični svet - med plesne ritme, nežne balade in nekoliko temačnejše pripovedi, ki zvenijo kot izpovedane skrivnosti. Ob spremljavi benda, ki ga sestavljajo Matevž Košutnik, Jan Kopač, Martin Jocif ter vokalistki Nika Trdin in Gala Pregel, KiKi ustvarja intimno koncertno izkušnjo, polno harmonij, zgodb in čustev. [caption id="attachment_50146" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Zalokar" align="none" width="1000"] [/media-credit] KiKi[/caption] The post Sanjavi videospot in močno sporočilo: KiKi predstavlja novo glasbeno zgodbo appeared first on Evrovizija.com .
V Alejo po nakupih in na mini golf
V Aleji se začenjajo rojstnodnevne aktivnosti v sklopu 6. obletnice. V duhu »candylanda« bo ena od posebnosti letošnjega praznovanja mini golf. Na nakupovalnih ulicah Aleje se lahko obiskovalci v znanju golfa preizkusite vse od ponedeljka, 18. maja, do petka, 29. maja . Vsak sodelujoči lahko pri nakupovanju odigra še partijo golfa in pri tem dobi simbolično rojstnodnevno darilce ter sodeluje v žrebu za privlačne praktične nagrade, ki jih podarjajo ALEJINI partnerji, med njimi Lisca, s. Oliver, s. Oliver Black Label, Turistična agencija Sonček, Office shoes, Baby center, dm, Teta Frida, McDonald´s in Chuty´s. Nakupovalne ulice naše najmodernejše nakupovalne destinacije bodo od ponedeljka, 18. maja, pa do petka, 29. maja, zaživele kot igrišče za mini golf. Alejin letak popustov Obiskovalce v teh dneh čakajo tudi posebne rojstnodnevne ugodnosti z Alejinega letaka, ki bodo veljale od ponedeljka, 18. maja, do nedelje, 24. maja, prijetno rojstnodnevno vzdušje in številna manjša presenečenja. Eden od vrhuncev bo veliki brezplačni koncert Ansambla Saša Avsenika v petek, 22. maja, ob 20. uri pred Alejo. Ob tej priložnosti do 15. maja vljudno vabljeni še na ogled posebne razstave ob 70-letnici delovanja Avsenikov na nakupovalnih ulicah Aleje. [caption id="attachment_50134" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleja praznuje 6. rojstni dan.[/caption] Ob tej priložnosti lahko sodelujete v posebni nagradni igro na ALEJINEM TikTok profilu. 5 srečnih nagrajencev čaka nepozabno doživetje – meet & greet z Ansamblom Saša Avsenika. The post V Alejo po nakupih in na mini golf appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 17. maj
Kdo je Dara, ki je Bolgariji pripela prvo ESC zmago?
Ko so bili prešteti vsi oddani glasovi, so bili številni prepričani, da se bo Pesem Evrovizije 2027 prihodnje leto preselila na sever Evrope. A sledil je popoln preobrat! 71. izvedba evrovizijskega tekmovanja se bo namreč (če le ne bo kakšnih presenečenj) selila na jug – po zaslugi mlade glasbenice Dare, ki je Bolgariji s skladbo Bangaranga pripela prvo evrovizijsko zmago v zgodovini. Jubilejna 70. izvedba Pesem Evrovizije 2026 je tako prinesla zgodovinski uspeh za državo , ki se je na Evrovizijo vrnila po večletnem premoru. Bolgarija med letoma 2023 in 2025 namreč zaradi finančih ni sodelovala, povratek na Dunaj 2026 pa se je izkazal za popoln zadetek – ali, če si sposodimo naslov zmagovalne skladbe, za pravi »Bangaranga«. [caption id="attachment_50110" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dara Bolgariji pripela prvo ESC zmago.[/caption] Skladba Bangaranga, pod katero se podpisujejo Anne Judith Stokke Wik, Darina Yotova, Dimitris Kontopoulos in Monoir, je osvojila največ skupnih glasov strokovnih žirij in občinstva. To se je zgodilo prvič po letu 2017. https://www.youtube.com/watch?v=EltgrumKJfk&list=RDEltgrumKJfk&start_radio=1 Kdo je Dara? Dara, ki danes velja za eno najbolj prepoznavnih pop izvajalk v Bolgariji, je v nedeljo, 17. maja, nekaj po eni uri zjutraj, po skoraj štiriurnem evrovizijskem spektaklu, postala prva bolgarska zmagovalka Pesem Evrovizije 2026 – in to prav v jubilejnem letu, ko je tekmovanje praznovalo 70 let. S svojim prepoznavnim glasom, izrazito odrsko prezenco in drzno mešanico glasbenih žanrov že vrsto let soustvarja podobo sodobne bolgarske pop scene. Največji uspeh je dosegla s hiti Thunder, Call Me in Mr. Rover, ki so tedne vztrajali na vrhu glasbenih lestvic. Poleg številnih prvih mest na uradni bolgarski Airplay lestvici se je uveljavila tudi kot eno vidnejših imen sodobne balkanske glasbene scene. Njene skladbe in videospoti so do danes zbrali več kot 80 milijonov ogledov in poslušanj, v letih 2021 in 2022 pa je sodelovala tudi kot mentorica v oddaji The Voice of Bulgaria (Glas Bolgarije), kjer je pomagala oblikovati novo generacijo mladih glasbenikov. [caption id="attachment_50107" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalka Dara[/caption] Njen najbolj oseben projekt doslej, album Adhara, je izšel leta 2025. Prav ta album je zaznamoval njen prehod iz uspešne domače pop izvajalke v glasbenico z izrazitejšo mednarodno identiteto in vse večjo globalno prepoznavnostjo. https://www.youtube.com/watch?v=Cf4SMMWN11k Zmagovalnih 516 točk Po tradiciji so najprej glasove podelile strokovne žirije, nato pa je sledilo še napeto razkritje televotinga. Bangaranga je pri žirijah osvojila 204 točke, občinstvo pa ji je namenilo še izjemnih 312 točk. Skladba je slavila tako pri žirijah kot pri gledalcih, kar se na Evroviziji ni zgodilo že skoraj desetletje - vse od Kijeva 2017. Dara je do zmage prišla z rekordno prednostjo 173 točk pred drugouvrščeno skladbo, kar pomeni največjo razliko med prvim in drugim mestom v zgodovini Evrovizije. S tem je presegla tudi rekord Alexandra Rybaka, ki je leta 2009 v Moskvi s skladbo Fairytale zmagal s 169 točkami prednosti. Drugo mesto je osvojil Izrael s skladbo Michelle, ki jo je izvedel Noam Bettan, tretja pa je bila Romunija, še ena povratnica na tekmovanje leta 2026, ki jo je zastopala Alexandra Căpitănescu s pesmijo Choke Me. Prvo peterico sta dopolnili še Avstralija na četrtem in Italija na petem mestu. [caption id="attachment_50130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kristalni ESC mikrofon ji je izročil JJ.[/caption] [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] [caption id="attachment_50123" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Bolgarija na Evroviziji Bolgarska televizija BNT je prvič sodelovala na Pesem Evrovizije 2005 v Kijevu. Država je prvič nastopila v velikem finalu dve leti pozneje v Helsinkih 2007, ko sta Elitsa Todorova in Stoyan Yankoulov s skladbo Water osvojila odlično uvrstitev med najboljših pet. Do letošnjega leta je bil največji bolgarski uspeh povezan z vrnitvijo v Kijev leta 2017, ko je Kristian Kostov s skladbo Beautiful Mess osvojil drugo mesto. Njegovih 615 točk še danes velja za tretji najvišji rezultat v 70-letni zgodovini Evrovizije. [caption id="attachment_50128" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dara pred novinarsko konferenco.[/caption] [caption id="attachment_50124" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ob drugi uri ponoči je sledila še novinarska konferenca.[/caption] [caption id="attachment_50126" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veselje po novinarski konferenci.[/caption] Vse o finalu ESC 2026 (klik spodaj) https://evrovizija.com/bolgarija-osvojila-evrovizijo-dara-pometla-s-konkurenco/ The post Kdo je Dara, ki je Bolgariji pripela prvo ESC zmago? appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 14. maj
Solze sreče in razočaranja: po drugem predizboru znani vsi finalisti Evrovizije
Na Dunaju se je z drugim predizborom nadaljevalo jubilejno, že 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2026. Tokratni evrovizijski večer se je začel v precej bolj hudomušnem tonu, saj sta se voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski v zabavni uvodni točki prelevila v lanskega evrovizijskega zmagovalca. Skozi parodijo sta skupaj odpela zmagovalno skladbo Wasted Love , a se njun nastop vendarle ni razpletel povsem tako brezhibno, kot je to lani uspelo JJ -ju. Prav ta simpatična samoironija je poskrbela za sproščen in zabaven začetek drugega evrovizijskega večera. [caption id="attachment_49951" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Thomas Ramstorfer / ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] Victoria Swarovski in Michael Ostrowski po uvodni ESC točki.[/caption] 15 tekmovalnih skladb Po uvodni točki se je začel nov evrovizijski boj za finale. Na veliki oder Wiener Stadthalle je stopilo 15 držav, ki so se pomerile za deset dragocenih vstopnic za sobotni veliki finale. Občinstvo je spremljalo izjemno raznolik glasbeni večer, poln mogočnih vokalov, dovršenih odrskih nastopov, bleščeče produkcije in tistih nepredvidljivih evrovizijskih trenutkov, ki vsako leto poskrbijo za navdušenje, šoke in burne odzive gledalcev. Poleg tekmovalnih držav sta se občinstvu predstavili tudi članici velike peterice Francija in Združeno kraljestvo, poseben trenutek večera pa je pripadel še lanskoletni zmagovalki Avstrija, ki je se je prav tako predstavila občinstvu. Kot posebni gost večera pa je nastopil tudi lanskoletni zmagovalec JJ , ki je občinstvu premierno predstavil svojo novo skladbo Unknown. https://www.youtube.com/watch?v=BWXkGjzXOhU Novoizbrani finalisti Po še enem napetem glasovanju so si mesto med letošnjo evrovizijsko elito priborile: Bolgarija, Ukrajina, Norveška, Avstralija, Romunija, Malta, Ciper, Albanija, Danska in Češka. Deseterica držav bo svojo evrovizijsko zgodbo nadaljevala v sobotnem finalu. Za preostale države pa se je evrovizijska pot zaključila. Od letošnjega tekmovanja so se morale posloviti naslednje države: Azerbajdžan, Luksemburg, Armenija, Švica in Larvija, ki jim za preboj v finale - kljub odmevnim nastopom - ni uspelo prepričati dovolj gledalcev in strokovnih žirij. https://www.youtube.com/watch?v=GWZ4jKEqzic https://www.youtube.com/watch?v=xhGgEugefX4 [poll id="126"] The post Solze sreče in razočaranja: po drugem predizboru znani vsi finalisti Evrovizije appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 13. maj
V drugem predizboru tudi Slovenka Eva Marija
Čeprav Slovenija letos zaradi bojkota nima svojega predstavnija na Pesmi Evrovizije 2026, bo slovenski pridih na največjem evropskem glasbenem odru vendarle močno prisoten. Za Luksemburg bo namreč nastopila mlada kantavtorica Eva Marija Kavaš Puc (20), ki bo občinstvo nagovarjala z avtorsko skladbo Mother Nature - čustveno in subtilno močno glasbeno zgodbo, prežeto z elementi folka, soula in organskega popa. [caption id="attachment_49824" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Massen Photography" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Marija[/caption] Kdo je Eva Marija? Eva Marija se je rodila v Luksemburgu v družini slovenskih staršev. Oče prihaja iz Ljubljana, mama pa iz Beltinci v Prekmurju. Družina se je v Luksemburg preselila leta 2003, kljub življenju v tujini pa je ohranila močno povezanost s slovenskim jezikom in kulturo. Slovenščina ostaja njen prvi jezik, saj doma še vedno govorijo slovensko. Danes Eva Marija velja za eno zanimivejših mladih ustvarjalk nove generacije. Poleg petja in pisanja glasbe igra tudi violino, študira songwriting v London in odkrito poudarja svojo povezanost z balkanskim ter slovenskim kulturnim prostorom, ob katerem je odraščala. Poleg izrazitega avtorskega pečata je tudi virtuozna multiinstrumentalistka. Violina, njena zvesta spremljevalka še iz dni na Konzervatoriju v Luksemburgu, ima še danes ključno vlogo v njenem ustvarjanju, saj njeni glasbi daje prepoznavno toplino in globino. »Velik navdih sem našla v slovenski ljudski glasbi iz regije Prekmurje, kjer ima violina osrednjo vlogo. Violino sem študirala v Luksemburgu, vendar je moj instrument izdelal slovenski mojster, tako da dobesedno povezuje moja dva kulturna identiteta,« pravi Eva. https://www.youtube.com/watch?v=guIbiEbz89E Pesem Mother Nature V duhu velikih kantavtoric, kot sta Joni Mitchell in St. Vincent, Eva Marija gradi zvok, ki je hkrati intimen in sodoben — skrbno uravnotežen med osebno emocijo in univerzalnim sporočilom. Njena evrovizijska pesem 'Mother Nature' združuje intuicijo in izrazito glasbeno senzibilnost na način, ki deluje povsem naravno. Pesem, ki jo nosita njen jasen in topel glas ter nalezljiv refren s subtilnim, a izrazitim violinskim motivom, izstopa iz pričakovanih okvirov in pušča močan vtis. V svojem bistvu 'Mother Nature govori o povezanosti - o skupnosti, prizemljenosti, skupnem izvoru in ideji, da smo kljub razlikam vsi del nečesa večjega. »Pesem ‘Mother Nature’ sem napisala, ker sem spoznala, kako pomembno je ostati prizemljen in zvest svojim koreninam, še posebej v časih, kot so ti,« pravi Eva Marija. »Pesem govori o tem, da ostanemo zvesti sebi in svojim koreninam, hkrati pa skupnost opominja, da smo vsi povezani z istim temeljem: naravo.« [caption id="attachment_49687" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] V drugem predizboru nastopa Slovenka Eva Marija.[/caption] Vse je še odprto O tem, ali je Eva Marija kandidatka za finale, morda največ pove podatek, da je pesem 'Mother Nature' na Spotifyju od decembra dosegla več kot milijon in pol poslušanj. Njena pesem 'Mother Nature', organska in čustvena skladba, ki jo vodi violina, že zdaj priteguje pozornost s svojo nežnejšo atmosfero in iskreno emocijo. Morda prav zato Eva Marija občinstvu po vsej regiji deluje tako blizu - ker njena zgodba govori o odraščanju med kulturami in jeziki, pa tudi o tem, kako občutek doma pogosto najdemo v ljudeh, glasbi in emocijah, ki jih delimo. Na letošnji Evroviziji, ki jo vse pogosteje zaznamujejo spektakel, maksimalistična produkcija in pesmi, ustvarjene za algoritme družbenih omrežij, predstavnica Luksemburga Eva Marija na Dunaj prihaja z nečim povsem drugačnim - toplino, iskrenostjo in tihim občutkom pripadnosti. [caption id="attachment_49674" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luksemburg: Eva Marija – Mother Nature[/caption] The post V drugem predizboru tudi Slovenka Eva Marija appeared first on Evrovizija.com .
torek, 12. maj
Drama, solze in evforija: znani prvi finalisti Evrovizije
Na Dunaju se je s prvim predizborom začelo jubilejno, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2026 . Evrovizijski večer je odprla spektakularna uvodna točka legendarne Vicky Leandros , ki je z nostalgičnim in veličastnim nastopom poskrbela za izjemen začetek največjega televizijsko-glasbenega spektakla v Evropi. Ob tem je znova predstavila tudi svojo legendarno skladbo L’amour est bleu , s katero je pred 59 leti - ko je na Dunaju potekala 'prva' Evrovizija - nastopila v palači Hofburg. https://www.youtube.com/watch?v=HKNmb7SOUvA 15 tekmovalnih držav Nato se je začel pravi evrovizijski boj za finale. Na veliki oder je stopilo 15 držav, ki so se v prvem predizboru pomerile za deset dragocenih vstopnic v sobotni veliki finale. Občinstvo je spremljalo izjemno raznolik glasbeni večer, poln mogočnih vokalov, dovršenih odrskih nastopov, bleščeče produkcije in tistih nepredvidljivih evrovizijskih trenutkov, ki vsako leto poskrbijo za navdušenje, šoke in burne odzive gledalcev. Skozi večer sta gledalce v angleškem jeziku - občasno začinjenem z značilnim avstrijskim humorjem - vodila Victoria Swarovski in Michael Ostrowski. Voditelja pa nista ostala zgolj pri povezovanju programa, saj sta med večerom pokazala tudi svoje pevske sposobnosti. Skupaj z lanskim avstralskim evrovizijskim predstavnikom ( Go-Jo) sta v zabavnem mini muzikalu na hudomušen način pojasnila pogosto zmedo med Avstrijo in Avstralijo. Za enega najbolj spektakularnih vizualnih trenutkov večera je poskrbela še plesno-akrobatska skupina Zurcaroh , ki je z dih jemajočo točko občinstvo popeljala v dunajski Prater, in sicer v začetke 20. stoletja ter požela navdušen aplavz v dvorani. https://www.youtube.com/watch?v=NTZYHDNvmps https://www.youtube.com/watch?v=201mgfmLnrw Novoizbrani finalisti Po napetem glasovanju so si mesto med letošnjo evrovizijsko elito priborile Grčija, Finska, Belgija, Švedska, Moldavija, Izrael, Srbija, Hrvaška, Litva in Poljska. Deseterica držav bo svojo evrovizijsko zgodbo nadaljevala v velikem sobotnem finalu Pesem Evrovizije 2026 , kjer se bodo potegovale za prestižno evrovizijsko zmago. Za nekatere države pa se je evrovizijska pot zaključila že po prvem večeru. Od letošnjega tekmovanja so se morale posloviti Estonija, Gruzija, Črna gora, Portugalska in San Marino, ki jim kljub odmevnim nastopom ni uspelo prepričati dovolj gledalcev in strokovnih žirij za preboj v finale. https://www.youtube.com/watch?v=KZdO4zDlPvc [poll id="125"] The post Drama, solze in evforija: znani prvi finalisti Evrovizije appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 11. maj
Izraz »zelena soba« oz. »green room« izvira iz gledališke terminologije – uporabljali so ga že v elizabetinskem gledališču konec 16. stoletja v Angliji. Označeval je tisti prostor, v katerem so se zbirali igralci in vsi nastopajoči, medtem ko so čakali na svoj nastop ali počivali po prihodu z odra. Po izročilu naj bi bili ti prostori prvotno prepleskani zeleno, zato se jih je prijel izraz »zelena soba«. Obstaja pa še cela vrsta alternativnih razlag, a ta se zdi še najbolj verjetna. Dandanes te gledališke čakalnice večinoma niso več zelene barve, a izraz je ostal. Posebej pogosto se izraz uporablja v zvezi s festivalom Pesem Evrovizije za tisti del stavbe, kjer nastopajoči čakajo na glasovanje. Zaradi tehnične zahtevnosti prva leta pevcev niso kazali v zaodrju in so bile kamere omejene zgolj na oder. Prvi so kamere v zaodrje pripeljale prav Avstrijci leta 1967 – zmagovalec iz prejšnjega leta Udo Jürgens je sedel med nastopajočimi in se pogovarjal z njimi, ko so bili znani dokončni rezultati pa je tudi pospremil zmagovalko Sandie Shaw na oder. Podobnosti z izborom 2015 so zgolj slučajne. [caption id="" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Thomas Hanses (EBU)" align="alignnone" width="845"] [/media-credit] Evrovizijska t. i. zelena soba je zadnja leta del odra.[/caption] The post Kako je nastal t. i. ‘green room’? appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 10. maj
Zakaj se Evrovizija vsako leto pričenja ob 21. uri?
Evrovizijski navdušenci, pa tudi mnogi drugi, so že leta navajeni, da si rezervirajo eno od majskih sobot ob devetih zvečer za ogled evrosonga. Dan in ura začetka se zdita kar samoumevna, seveda pa ni bilo vedno tako. Prvi evrovizijski festival je potekal v četrtek, 24. maja 1956. Naslednje leto je bil festival v nedeljo, nato dvakrat v sredo in v torek. Prvič je bil festival v soboto leta 1961, nato spet v nedeljo, od 1963 pa se je dokončno ustalil v soboto. Hujši problemi so se začeli, ko so se evrovizijskemu festivalu pridružile zakavkaške države in Rusija, ki se razteza čez toliko časovnih pasov. Probleme so imeli tudi organizatorji, saj se je festival leta 2009 v Moskvi začel šele ob 23. uri po lokalnem času, v Bakuju 2012 pa celo opolnoči, končal pa po tretji uri zjutraj. Najprej marec, danes maj Sprva je bil mesec za evrosong – marec. Tako je bil drugi festival na najzgodnejši datum doslej, 3. marca 1957. Skupno je bilo v marcu 15 festivalov, nato se je zdel primernejši mesec april (13-krat). Prvič po 1956 je bil festival maja leta 1977, a še to zgolj zato, ker so morali zaradi stavke tehničnega osebja na BBC-ju prireditev prestaviti za pet tednov. Sredi osemdesetih let je postal skoraj stalni termin prva sobota po prvem maju, ob koncu prejšnjega stoletja pa se je termin vse bolj pomikal v drugo polovico maja. Koledarsko najpozneje sta bila festivala v letih 1999 in 2010 – 29. maja. [caption id="" align="alignnone" width="850"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="alignnone" width="850"] [/media-credit] Lys Assia, prva zmagovalka (1956), si je ogledala tudi izbor na Dunaju.[/caption] Piše se leto 1975 Podobno je variirala ura začetka. Zaradi težav pri koordinaciji programov toliko različnih nacionalnih televizij se je prireditev navadno začenjala zelo pozno zvečer: leta 1965 se je prenos iz Neaplja začel ob 22h, 1967 z Dunaja pa ob 21.30. Res pa je, da se je zaradi manjšega števila sodelujočih prireditev vedno končala pred polnočjo. Zdi se, da so se za 21. uro prvič odločili Švedi v Stockholmu leta 1975 , dokončno pa se je ta ura uveljavila v 80-ih letih. Ob 21h po srednjeevropskem času, ki ga uporablja največ evropskih držav, se je zdela najprimernejša ura tudi zaradi časovnih razlik: tako so ujeli t.i. »prime-time« tudi v Londonu, Lizboni, Dublinu in Reykjaviku, pa tudi v Helsinkih, Atenah in Carigradu še ni bilo prepozno. Ko so se naprimer leta 2015 oglasile evrovizijske fanfare z Dunaja, je bila v kraju Nuuk na Grenlandiji (ki je formalno del Danske) ura pet popoldne, na Azorih sredi Atlantika (del Portugalske) pa sedem. Če bodo hoteli Avstralci v živo spremljati nastop svoje države na evrosongu, bodo morali vstati zelo zgodaj: v Perthu na zahodni obali ob treh ponoči, v Sidneyju pa ob petih zjutraj, ko bo pri njih že nedelja. Za morebitne evrovizijske navdušence, ki živijo na Kamčatki v Rusiji, pa se bo festival začel v nedeljo ob sedmih zjutraj – evrosong za zajtrk, torej. [caption id="attachment_22902" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci skozi čas.[/caption] The post Zakaj se Evrovizija vsako leto pričenja ob 21. uri? appeared first on Evrovizija.com .
Dunaj 2026: spektakel na turkizni preprogi, orkester in še glasbeno slavje
Pred dunajsko mestno hišo, na znamenitem Rathausplatzu, se je v nedeljo, 11. maja začelo veliko evrovizijsko ogrevanje. Udeleženci letošnje Pesem Evrovizije 2026 so se zbrali na tradicionalni otvoritveni slovesnosti, kjer so se po 200 metrov dolgi turkizni preprogi sprehodili od Burgtheatra do mestne hiše. S tem se je tudi uradno začel evrovizijski teden, ki bo vrhunec dosegel 16. maja, z velikim finalom. Sproščeno vzdušje V sončnem, skoraj poletnem popoldnevu, je bil trg pred dunajsko mestno hišo nabito poln, številni domači in tuji oboževalci pa so prvič v živo pozdravili predstavnike vseh 35 sodelujočih držav. Delegacije so z avtobusi pripeljali pred Burgtheater, od tam pa so pevci in pevke ob številnih fotografih, televizijskih ekipah in navdušenih navijačih krenili proti Rathausplatzu. [caption id="attachment_49744" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Burgtheater je bil močno zastražen s strani policije.[/caption] Za glasbeni del spektakla je poskrbel Simfonični orkester ORF, in sicer pod vodstvom skladatelja in dirigenta Christian Kolonovits, dodatno vzdušje pa je ustvarjala Woodstock Allstar Band, ki je vsako delegacijo pospremila z glasbenim motivom njihove države. Večer je sklenil lanski evrovizijski zmagovalec JJ z orkestralno izvedbo svoje zmagovalne skladbe »Wasted Love«. Tekmovalci navdušeni »Zdaj postaja resnično,« je povedala švicarska predstavnica Veronica Fusaro, ki je poudarila, da so umetniki zadnji teden vadili za zaprtimi vrati v dunajski Stadthalle, stik z občinstvom pa je prvi pravi občutek evrovizijske evforije. Večina nastopajočih je poudarjala podobno sporočilo – navdušenje, ponos in zadovoljstvo nad organizacijo. Številni niso skrivali komplimentov na račun Dunaja, čeprav priznavajo, da mesta zaradi napornega urnika skoraj še niso uspeli raziskati. Posebno pozornost fotografov in oboževalcev je požel Boy George, letos nedvomno največje zvezdniško ime tekmovanja. Nastopil bo skupaj s pevko Senhit, ki zastopa barve San Marina. A zgodovina Evrovizije je že večkrat pokazala, da sama slava še ne zagotavlja uspeha – vprašanje ostaja, ali se bo dvojec sploh prebil skozi drugi polfinalni večer. Stavnice ju namreč postavljajo na dno lestvic. [caption id="attachment_49746" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Oboževalci v pričakovanju prihoda tekmovalcev.[/caption] Turkizna preproga in glamur Na turkizni preprogi ni manjkalo glamurja. Med najbolj opaznimi modnimi trenutki so bile zlate kreacije francoske pevke Monroe in avstralske predstavnice Delta Goodrem, medtem ko sta finska violinistka Linda Lampenius in Sarah Engels izbrali dramatične rdeče obleke z dolgimi vlečkami. Bolj ekstravagantna sta bila črnogorska predstavnica Tamara Živković s plesalci v fantazijskih kostumih ter švedska pevka Felicia, ki je na prizorišče prišla v črni maski in teatralnem petticoat kostumu. Z otvoritveno slovesnostjo so organizatorji uradno odprli tudi evrovizijsko vas – osrednje evrovizijsko zbirališče pred mestno hišo. Tam bodo obiskovalci lahko spremljali oba polfinala in finale na velikih zaslonih, obenem pa jih čakajo koncerti letošnjih in nekdanjih evrovizijskih izvajalcev. [caption id="attachment_49754" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49755" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49756" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49758" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49757" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49759" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] The post Dunaj 2026: spektakel na turkizni preprogi, orkester in še glasbeno slavje appeared first on Evrovizija.com .
Prvi uradni video utrinki razkrivajo podobo drugega evrovizijskega predizbora
Na odru dunajske dvorane Wiener Stadthalle so se končale tudi prve obvezne vaje tekmovalcev drugega predizbora Pesmi Evrovizije 2026. Organizatorji so po zaključenih vajah – tudi tokrat z nekaj zamika – objavili prve uradne videoizseke, ki ponujajo vpogled v vizualno podobo, atmosfero in odrske koncepte letošnjih nastopov. [caption id="attachment_49674" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Za Luksemburg prepeva Eva Marija.[/caption] Najprej fotografije, zdaj še video Evrovizijski oder so po vrstnem redu nastopov preizkusili predstavniki Bolgarije, Azerbajdžana, Romunije, Luksemburga, Češke, Armenije, Švice, Cipra, Latvije, Danske, Avstralije, Ukrajine, Albanije, Malte in Norveške. V enakem zaporedju se bodo države predstavile tudi v drugem predizboru, ki bo na sporedu v četrtek, 14. maja 2026. https://www.youtube.com/watch?v=29QWMyhpLP8 Kaj razkrivajo prvi posnetki? Ker so tudi letos evrovizijske vaje za medije zaprte, organizatorji javnosti omogočajo le omejen vpogled v dogajanje v dvorani. Poleg uradnih fotografij, ki jih objavijo v 24 urah po zaključku vaj, največ zanimanja vzbujajo prav kratki video utrinki. Ti v nekaj sekundah razkrivajo prve podrobnosti o scenografiji, kostumih, svetlobnih učinkih in televizijski režiji letošnjega spektakla, obenem pa dajejo tudi prvi občutek energije, dinamike in vizualne identitete posameznih nastopov. Tekmovalci II. predizbora Uradni 30-sekundi videoizseki Bolgarija: DARA – Bangaranga https://www.youtube.com/watch?v=0LrjPo6zjKQ Azerbajdžan: JIVA – Just Go https://www.youtube.com/watch?v=5V7a0wdudhQ Romunija: Alexandra Căpitănescu – Choke Me https://www.youtube.com/watch?v=s6XeHPnS9yE Luksemburg: Eva Marija – Mother Nature https://www.youtube.com/watch?v=guIbiEbz89E Češka: Daniel Zizka – CROSSROADS https://www.youtube.com/watch?v=d2Z3NusmbVY Armenija: SIMÓN – Paloma Rumba https://www.youtube.com/watch?v=p1TzmG1l0v0 Švica: Veronica Fusaro – Alice https://www.youtube.com/watch?v=p1TzmG1l0v0 Ciper: Antigoni – JALLA https://www.youtube.com/watch?v=D4GhNqVklHk Latvija: Atvara – Ēnā https://www.youtube.com/watch?v=XJjWjpLvs0c Danska: Søren Torpegaard Lund – Før Vi Går Hjem https://www.youtube.com/watch?v=2KvmW68aoWo Avstralija: Delta Goodrem – Eclipse https://www.youtube.com/watch?v=zbLLAd1ClOE Ukrajina: LELÉKA – Ridnym https://www.youtube.com/watch?v=HVJ5YInxZEk Albanija: Alis – Nân https://youtu.be/0gmGtA9C66Y?si=8DZMpYTTJ3im3x5a Malta: AIDAN – Bella https://youtu.be/bK1DWp2KoCE Norveška: JONAS LOVV – YA YA YA https://www.youtube.com/watch?v=-Wr360C6rHA The post Prvi uradni video utrinki razkrivajo podobo drugega evrovizijskega predizbora appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 9. maj
Župan Dunaja o Evroviziji: 111 dogodkov in največja evrovizijska vas doslej
Dunaj se pripravlja na svojo tretjo organizacijo Pesmi Evrovizije, župan dr. Michael Ludwig pa poudarja, da želi avstrijska prestolnica svetu pokazati svojo najbolj odprto, povezovalno in vključujočo podobo. »Celoten svet zdaj gleda proti Dunaju,« je pred uradno otvoritvijo Evrovizije 2026 povedal Ludwig in spomnil, da se Evrovizija v mesto vrača po zmagah Uda Jürgensa leta 1967, Conchite Wurst leta 2015 in JJ-ja lani. Ob tem je izpostavil, da Dunaj in Evrovizija delita iste vrednote – odprtost, mednarodno povezanost, dialog in skupnost. [caption id="attachment_49726" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: MA33/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mostovi čez Donavski kanal bodo ponoči zasijali v evrovizijskih barvah – vijolični, modri in rdeči.[/caption] Župan je posebej poudaril, da Evrovizija ne bo namenjena le tistim z vstopnicami za dvorano Wiener Stadthalle. Po njegovih besedah je bilo ključno, da dogajanje postane dostopno vsem prebivalcem in obiskovalcem mesta, ne glede na finančne zmožnosti. [caption id="attachment_49732" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: MA33/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mostovi čez Donavski kanal bodo ponoči zasijali v evrovizijskih barvah – vijolični, modri in rdeči.[/caption] 111 spremljevalnih dogodkov Prav zato pripravljajo kar 111 spremljevalnih dogodkov, kar bo največji spremljevalni program v zgodovini tekmovanja. Med njimi bodo koncerti, javni ogledi, karaoke, eurovision kvizi, tematski sprehodi, 'silent disco' dogodki in celo zabave na ladjah po Donavi. Osrednje zbirališče oboževalcev bo Evrovizijska vas (Eurovision Village) na Rathausplatzu. Tam pričakujejo do 15.000 obiskovalcev, pripravili pa bodo 78 ur programa, številne brezplačne koncerte in največji javni ogled Evrovizije v mestu. Obiskovalce bo čakalo tudi 14 stojnic z dunajskimi specialitetami. [caption id="attachment_49440" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ZOOMVP.AT" align="none" width="1000"] [/media-credit] Takšna bo evrovizijska vas 2026.[/caption] Evrovizijsko dogajanje bodo razširili po celotnem mestu. Na znamenitem Naschmarktu pripravljajo Eurovision Market Contest z lokalnimi dobrotami in glasbo v živo, v domovih za starejše pa evrovizijska pevska druženja. Večina dogodkov brezplačna Ludwig je izpostavil tudi močan poudarek na dostopnosti in vključevanju. Vse pesmi bodo spremljali tolmači za znakovni jezik, kar je Dunaj prvič uvedel že leta 2015, praksa pa je nato postala stalnica Evrovizije. Vsi dogodki bodo dostopni tudi osebam z različnimi oviranostmi, številni pa bodo brezplačni. »V Dunaju ni pomembno, koliko denarja imate. Pomembno je, da sodelujejo vsi,« je poudaril župan. Ob tem Dunaj obiskovalcem ponuja še veliko več kot le Evrovizijo. Ludwig je spomnil, da velja mesto za eno najbolj zelenih na svetu, saj polovico površin predstavljajo zelene površine, obiskovalce pa vabijo tudi Dunajski gozdovi in 63 kilometrov javno dostopnih kopališč. »Prepričan sem, da bomo skupaj praznovali varen in čudovit festival,« je še zaključil dunajski župan. [caption id="attachment_49733" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ZOOMVP.AT" align="none" width="1000"] [/media-credit] Takšna bo evrovizijska vas pred mestno hišo.[/caption] Dunaj že diha z Evrovizijo Dunaj je sicer že povsem v znamenju Evrovizije 2026. Mostovi ob Donavskem kanalu ponoči žarijo v vijolični, modri in rdeči barvi ESC, Urban-Loritz-Platz pa se spreminja v glasbeno središče z nastopi priljubljenih »U-Bahn Stars«. Mesto je evrovizijsko podobo preneslo tudi na kolesarske steze, stojala za kolesa, tramvaje in celo transformatorske omarice, medtem ko Copa-Stegu na Donavskem otoku družbo delajo zastave sodelujočih držav. Posebna atrakcija je tudi romantično srce za »love locks« na Rossauerjevem mostu. Dunaj želi z barvami, glasbo in urbano kreativnostjo pokazati svojo najbolj odprto, živahno in povezovalno podobo. [caption id="attachment_49727" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Stadt Wien/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Urban-Loritz-Platz kot nova pop-up lokacija za zvezdnike podzemne železnice.[/caption] [caption id="attachment_49728" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Stadt Wien/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] 12 točk za kolesarjenje: ESC na stojalih za kolesa in kolesih WienMobil.[/caption] [caption id="attachment_49730" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Stadt Wien/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prostor za romantične simbole z »love locks« – ljubezen povezuje mostove. Na fotografiji: mestna svetnica Ulli Sima.[/caption] [caption id="attachment_49729" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Stadt Wien/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Koordinator za kolesarstvo Martin Blum, mestna svetnica Ulli Sima in direktorica družbe Wiener Linien Alexandra Reinagl na poslikani kolesarski stezi pred dvorano Stadthalle.[/caption] [caption id="attachment_49731" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Stadt Wien/Christian Fürthner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Pisane transformatorske omarice za več barvitosti v javnem prostoru. Na fotografiji: mestna svetnica za urbanizem Ulli Sima in umetnica Leah Fankhauser.[/caption] The post Župan Dunaja o Evroviziji: 111 dogodkov in največja evrovizijska vas doslej appeared first on Evrovizija.com .
petek, 8. maj
Kdo si je izmislil izraz Evrovizija?
Britanska radiotelevizija BBC je v svojih arhivih našla zanimiv intervju s človekom, ki si je izmislil izraz Evrovizija. To je bil novinar George Campey (1916-2010). V članku o evropski televiziji za London Evening Standard novembra 1951 je prvič uporabil besedo Evrovizija . Od leta 1954 je delal za BBC v službi za stike z javnostjo. Zanimivo je, da so bili britanski televizijski šefi sprva močno proti uporabi tega izraza, saj so bolj podpirali ime » Contintental Television Exchange « (Celinska televizijska izmenjava). Si predstavljate, da bi rekli, da ste si ogledali festival Pesem Celinske televizijske izmenjave , ali da bi morali za ogled naše strani vtipkati »celinskatelevizijskaizmenjava.com«? [caption id="attachment_21056" align="alignnone" width="852"][media-credit name="Foto: Eurovision.tv" align="alignnone" width="852"] [/media-credit] Evrovizijski logotipi skozi čas ...[/caption] The post Kdo si je izmislil izraz Evrovizija? appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija 2026: peti in šesti dan vaj v znamenju velike četverice in Avstrije
Obvezne evrovizijske vaje, ki se tradicionalno začnejo teden dni pred uradnim odprtjem tekmovanja, imajo na Dunaju letos nekoliko drugačen ritem tudi za tako imenovano veliko četverico ter gostiteljico Avstrijo. Organizatorji so priprave razdelili v dva ključna sklopa, ki delegacijam omogočata podrobno tehnično in izvedbeno izpilitev nastopa pred velikim finalom. [caption id="attachment_49718" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rene Van Beurden" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vaje potekajo v Wiener Stadthalle.[/caption] Prvi sklop vaj Prva vaja traja 40 minut in je namenjena predvsem prvemu soočenju izvajalcev z evrovizijskim odrom v dvorani Wiener Stadthalle. V ospredju so preverjanje osvetlitve, zvoka, kamer ter natančna postavitev nastopajočih na odru. Delegacije skupaj s produkcijsko ekipo usklajujejo vse elemente nastopa, ki so jih morali organizatorjem oddati že v začetku marca. Vsak izvajalec svojo skladbo praviloma izvede trikrat, ob tem pa preizkuša različne kadre, gibanje in vizualne poudarke. Drugi sklop vaj Po uvodnem tehničnem usklajevanju sledi drugi del vaj, kjer imajo predstavniki na voljo še 30 minut za podrobnejše piljenje nastopa. V ospredju so vokalna izvedba, koreografija, komunikacija s kamerami ter usklajenost vseh odrskih elementov. Prav v tej fazi pogosto nastanejo zadnje spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na končni televizijski vtis. [caption id="attachment_49720" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rene Van Beurden" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vaje potekajo v Wiener Stadthalle.[/caption] Vaje za veliko 'četverico' in gostiteljico Prvi krog vaj za države velike 'ćetverice' – Francijo, Nemčijo, Italijo in Združeno kraljestvo – ter gostiteljico Avstrijo se je začel v četrtek, 7. maja, in zaključil dan kasneje v večernih urah. Evrovizijski oder v Wiener Stadthalle so tako že preizkusili predstavniki držav, ki imajo neposredno zagotovljeno mesto v velikem finalu: Francija, Nemčija, Italija, Združeno kraljestvo in gostiteljica Avstrija. Naj ob tem še dodamo, da sicer obstaja tako imenovana velika peterica, v kateri je tudi Španija. A ta letos – podobno kot Slovenija, Islandija, Irska in Nizozemska – bojkotira tekmovanje. Avstrija: COSMÓ – Tanzschein [caption id="attachment_49717" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Avstrija: COSMÓ – Tanzschein[/caption] Italija: Sal Da Vinci – Per Sempre Sì [caption id="attachment_49715" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Italija: Sal Da Vinci – Per Sempre Sì[/caption] Nemčija: Sarah Engels – Fire [caption id="attachment_49722" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nemčija: Sarah Engels – Fire[/caption] Francija: Monroe – Regarde! [caption id="attachment_49723" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Francija: Monroe – Regarde![/caption] Združeno kraljestvo: LOOK MUM NO COMPUTER – Eins, Zwei, Drei [caption id="attachment_49724" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Združeno kraljestvo: LOOK MUM NO COMPUTER – Eins, Zwei, Drei[/caption] The post Evrovizija 2026: peti in šesti dan vaj v znamenju velike četverice in Avstrije appeared first on Evrovizija.com .
Klemen Slakonja iskreno: Evrovizija me je pretresla bolj, kot sem pričakoval
Leto dni po enem najbolj ambicioznih slovenskih evrovizijskih projektov Klemen Slakonja na svojo baselsko izkušnjo ne gleda več skozi rožnata očala spektakla, temveč precej bolj trezno. Umetnik, voditelj, imitator in glasbenik, ki je Evrovizijo dolga leta spremljal kot občudovalec in večkratni obraz Eme, je ob neposrednem vstopu v največji televizijski šov na svetu od blizu spoznal tudi manj bleščečo plat tega mehanizma. Namesto zgolj glamurja, adrenalina in mednarodne izpostavljenosti so ga pričakali tehnični zapleti, organizacijski stres, politična ozadja in osebne preizkušnje, ki so mu, kot priznava sam, močno spremenile pogled na festival. [caption id="attachment_46114" align="alignnone" width="905"][media-credit name="Foto: EBU / Corinne Cumming" align="none" width="905"] [/media-credit] Klemen Slakonja[/caption] Iskreno za Evrovizija.com Kljub razočaranjem ostaja Evroviziji zvest, le precej bolj realistično. V našem pogovoru odkrito spregovori o idealizaciji evrovizijskega cirkusa, o tem, zakaj Sloveniji pogosto zmanjka strateške drznosti, kako je kot tekmovalec prvič občutil brutalnejšo plat industrije ter zakaj je njegov znameniti lažni evrovizijski pokal danes postal simbol upanja. Razkrije tudi ozadje svojega izjemno zahtevnega video projekta imitacij evrovizijskih zmagovalcev, ki ga je financiral povsem sam in vanj vložil vse – tudi družinske prihranke. Klemen Slakonja danes Evrovizijo vidi drugače kot nekoč, a njegova ustvarjalna obsedenost, humor in želja po velikih zgodbah ostajajo nespremenjeni. Klemen Slakonja Leto dni kasneje Mineva leto dni od vašega evrovizijskega nastopa v Baslu. Kaj vam je od te izkušnje najbolj ostalo v spominu? Najbolj me je zaznamovalo spoznanje, kako zelo sem idealiziral Evrovizijo. Dolga leta sem jo videl kot največji televizijski in glasbeni spektakel na svetu, potem pa prideš tja in ugotoviš, da stvari pogosto niso tako dovršene, kot bi pričakoval. Iskreno – včasih nekatere stvari celo na RTV Slovenija delujejo bolje. In glede na to, da tudi doma pogosto kritiziramo organizacijo, je bil to kar precejšen šok. Največ stresa mi je povzročalo dejstvo, da tehnično niso bili pripravljeni na naš nastop, čeprav smo vse podrobnosti usklajevali mesece vnaprej. Na Emi je vse delovalo skoraj brezhibno, na Evroviziji pa do zadnjega trenutka nisem vedel, ali bo točka sploh izvedena tako, kot bi morala biti. To mi je požrlo ogromno energije in živcev. Bi lahko potemtakem rekli, da je bil vaš evrovizijski nastop predvsem adrenalinski vrtiljak ali pa ste ga doživeli tudi kot globoko osebno lekcijo? Oboje. Adrenalina je bilo ogromno, še močnejša pa je bila osebna lekcija. Ko enkrat stopiš na ta hitri vlak, ni več veliko prostora za popravke. Je, kar je. Za nekaj mesecev Evrovizija postane središče tvojega sveta, najpomembnejši projekt v tvojem življenju, potem pa je nenadoma vsega konec in vrneš se v vsakdanjo realnost. Prav ta kontrast te močno pretrese. Prisili te, da se vprašaš, kaj je v življenju res pomembno. Mehanizem te namreč celega vzame, dobro prežveči in izpljune. Na takšen izziv moraš biti že od samega začetka več kot izjemno dobro pripravljen. Iskreno sem mislil, da sem. A šele ko daš vse to skozi, zares vidiš, kaj to pomeni. https://www.youtube.com/watch?v=CgzcVfLk7Gs Televizijski spektakel Kako danes gledate na Evrovizijo – je to še glasbeno tekmovanje ali predvsem televizijski spektakel? Evrovizija je predvsem televizijski spektakel. Če ne bi bila, jaz verjetno nikoli ne bi pel z glavo obrnjeno navzdol. (smeh) To ni zgolj pevsko tekmovanje, ampak vizualni dogodek, kjer moraš ponuditi nekaj, česar gledalci še niso videli. Glasba ostaja pomembna, a brez močne vizualne zgodbe danes težko izstopaš. Problem je, da izvedba tvojega nastopa ni vedno v tvojih rokah. Ko prideš tja, si gost sistema, številka v velikem mehanizmu. Zakaj Sloveniji po vašem mnenju ne uspe večji evrovizijski preboj? Sloveniji pogosto manjka predvsem celovita strategija. Ni dovolj le dobra pesem ali dober izvajalec – potrebuješ jasno izdelano zgodbo, močan PR in popolnoma usklajeno ekipo od začetka do konca. Smo majhna država, z majhnim finančnim vložkom in tako že izhodiščno nismo v istem položaju kot nekatere večje države. Zato moramo biti še toliko bolj premišljeni, drzni in inovativni. Prevečkrat se zadovoljimo z dejstvom, da na Evroviziji pač samo smo. [caption id="attachment_45132" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Sarah Louise Bennett" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja na drugi vaji.[/caption] Od Eme do Evrovizije Ste kot tekmovalec spoznali drugačen svet, kot ste ga poznali kot večkratni voditelj Eme? Absolutno. Kot voditelj Eme sem bil v nekakšni oazi. Kot tekmovalec pa sem prvič zares občutil drugo stran – pritisk, napade, laži, tekmovalnost, skratka precej blata. Presenetilo me je, kako hitro se lahko pojavijo negativna energija, očitki in poskusi diskreditacije. Po Emi me je to osebno precej izčrpalo, nato pa so prišli še dodatni pritiski zaradi različnih polemik. Vse skupaj je bila predvsem psihološka zgodba notranjega boja. Bi danes še vedno želeli voditi Evrovizijo, če bi prišla v Slovenijo? To je bila dolgo moja velika želja in verjetno tudi profesionalni vrhunec, kot sem si ga predstavljal. A po tem, ko človek vidi ozadje, se začne spraševati. Če bi se ponudila priložnost, bi zaradi trenutne politične situacije danes resno razmislil, ali si tega še vedno želim. Na Evrovizijo zato gledam precej manj idealistično kot nekoč. Ko enkrat vidiš, kako za zaveso deluje čarovnik iz Oza, bleščavost ni več povsem enaka. [caption id="attachment_45121" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Sarah Louise Bennett" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja in Mojca Fatur[/caption] Ostajao tudi lepi spomini Vam je kljub vsemu ostal tudi kakšen lep, nasmejan evrovizijski spomin? Seveda. Vzdušje v ekipi je bilo ves čas, ne glede na vse, izjemno. S svojo pozitivno energijo nas je pokonci držala moja draga Mojca Fatur. Danes kljub razočaranju nad rezultatom vem, da se je pesem ljudi dotaknila. Še vedno me vabijo na evrovizijske dogodke po Evropi, kjer lahko tudi na lastni koži začutim, da je nastop ne glede na vse pustil sled. Ljubezen do festivala ostaja, le pogled nanj je danes precej bolj realističen. Preden zaključiva – kje je danes vaš znameniti lažni evrovizijski pokal? (smeh) Skoraj bi že končal na sedežu EBU kot simbolična gesta, potem pa sem pomislil: zakaj bi nekaj, kar ljudem prinaša veselje, poslal nekam, kjer jim je popolnoma vseeno? Danes pokal živi med ljudmi – na koncertih, fotografiranjih, med oboževalci. Postal je simbol upanja. Morda celo neke vrste manifestacija želje, da bi pravi evrovizijski pokal nekoč dejansko prišel tudi v Slovenijo. https://www.youtube.com/watch?v=AzHDdX2JsM0&list=RDAzHDdX2JsM0&start_radio=1 https://www.youtube.com/watch?v=fULVDY2ggOo Edinstvena imitacija Torej je ta evrovizijski pokal pravzaprav nastal kot del vaše velike video imitacije evrovizijskih zmagovalcev. Kako je sploh nastal ta projekt? Ko je padla odločitev, da grem na Emo, sem si rekel: grem »all in«. Želel sem ustvariti nekaj, česar pri nas do zdaj še ni bilo. Po imitacijah vseh slovenskih predstavnikov na Evroviziji, ki smo jih z ekipo pripravili na zadnji Emi, ki sem jo vodil leta 2020, je bil naslednji logični korak video z imitacijami vseh evrovizijskih zmagovalcev tega tisočletja. (smeh) Celoten video sem financiral iz lastnega žepa, najel studio, vložil vse, kar sem lahko, in celo Mojco prijazno prosil za njene prihranke. Tako je nastal projekt vseh evrovizijskih zmagovalcev skupaj z lažnim pokalom kot simbolnim delom celotne zgodbe. Šlo je za velik produkcijski zalogaj, pri katerem je celotna fenomenalna ekipa dihala za vsak detajl – od maske, kostumov in scenografije do natančne rekonstrukcije posameznih nastopov pod režijsko taktirko izjemnega Nejca Levstika. Mnogi gledalci še danes ne morejo verjeti, da se pod vsemi maskami skriva ena sama oseba. Tudi sam še vedno težko verjamem, da nam je v štirih dneh in nočeh uspelo poustvariti kar 39 likov. Bilo je naporno. Da ne bi izgubljal preveč časa, sem v tistih dneh precej manj jedel in pil, kot bi moral. A dejstvo, da so ljudje na koncu prepoznali trud, kreativnost in obsedenost z detajli, odtehta tistih nekaj kilogramov, ki sem jih med projektom izgubil. Pravzaprav je šlo za najuspešnejšo shujševalno kuro v mojem življenju. (smeh) Finančno se projekt glede na vložek verjetno še nekaj časa ne bo povrnil, osebno pa mi pomeni ogromno. Gre za enega največjih ustvarjalnih in produkcijskih zalogajev v moji karieri. Seveda bi si želel, da bi video postal vsaj napol tako viralen na YouTubu, kot je bil pred leti Putin, Putout. A časi so danes drugačni – viralnost se seli na TikTok in Instagram, kjer so posamezni izseki lepo zaokrožili po evrovizijskem vesolju. https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ&list=RDt-wFKNy0MZQ&start_radio=1 The post Klemen Slakonja iskreno: Evrovizija me je pretresla bolj, kot sem pričakoval appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 7. maj
Portugalska na Dunaju stavi stavi na tradicijo
Portugalska na Dunaju stavi na tradicijo, ponos Alenteja in sodoben popovski pristop. Gostiteljico Evrovizije 2018 bodo na Pesmi Evrovizije 2026 zastopali člani zasedbe Bandidos do Cante . Gre za peterico, ki želi starodavni "Cante Alentejano" pripeljati na največji glasbeni oder na svetu. Skupino sestavljajo Miguel Costa, Duarte Farias, Francisco Raposo, Luís Aleixo in Francisco Pestana. Njihova glasba temelji na "Cante Alentejano", tradicionalnem načinu petja iz portugalske pokrajine Alentejo, ki ga priznava tudi Unesco kot nesnovno kulturno dediščino človeštva. A Bandidos do Cante pri tem ne ostajajo zvesti zgolj tradiciji – pravila namerno rušijo in jih mešajo s sodobnim pop zvokom. [caption id="attachment_49179" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: RTP" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bandidos do Cante[/caption] Preplet tradicije in sodobnosti “Naše ime pomeni ‘pevski razbojniki’, ker želimo pobegniti pravilom Canto Alentejo,” pravijo člani skupine. “Gre za tradicionalno petje brez instrumentov iz Alenteja. To je v naših glasovih in naša največja inspiracija, vendar ga želimo narediti nekoliko bolj sodobnega.” Njihov preboj se je zgodil s singlom Amigos Coloridos, ki je po izidu postal prava senzacija in v kratkem času ena najbolj predvajanih skladb na portugalskih radijskih postajah. Skupina danes beleži več kot 200 tisoč mesečnih poslušalcev, nastopa pa na največjih portugalskih odrih. Januarja 2026 so izdali svoj prvenec Bairro das Flores, album, ki po njihovih besedah predstavlja celotno zgodbo skupine in glasbeni rezultat njihove poti. Na njem tradicionalni “Cante Alentejano” dobiva sodobno podobo skozi pesmi, ki združujejo korenine in aktualni zvok. [caption id="attachment_49706" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bandidos do Cante na svoji prvi ESC vaji.[/caption] Evrovizijski nastop na Dunaju Na Evrovizijo prihajajo z veliko mero ponosa. “Zelo smo srečni in ponosni, da lahko Portugalsko in Alentejo predstavimo na Evroviziji, saj gre za največji oder na svetu,” pravijo. Svojo evrovizijsko skladbo opisujejo s tremi besedami: "harmonija, korenine, nostalgija". Kaj pa njihov cilj? "Luna!" povedo v smehu. Bandidos do Cante poudarjajo, da je njihova največja inspiracija prav Alentejo. Tudi v prostem času ostajajo povezani kot ekipa, ob tem pa razkrivajo še nekaj zabavnih podrobnosti: če ne bi bili glasbeniki, bi med njimi našli dva nogometaša, trenerja, poslovneža in – čoln. Ali imajo raje velike arene ali majhne odre? Po kratkem premisleku se zasmejijo: “Oboje.” [caption id="attachment_49707" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bandidos do Cante[/caption] The post Portugalska na Dunaju stavi stavi na tradicijo appeared first on Evrovizija.com .
Sal Da Vinci: Predstavljati Italijo na Evroviziji je zame velika čast in odgovornost
Sal Da Vinci je trenutno brez dvoma eno najbolj vročih imen italijanske glasbene scene. Njegova zmagovalna skladba zadnjega festivala v Sanremu »Per sempre sì« je prerasla v pravi fenomen, zdaj pa pevec stopa še na največji evropski glasbeni oder, kjer bo na Dunaju zastopal Italijo. Pesem, ki je v Italiji že prejela zlato naklado, beleži izjemne številke tudi zunaj domačih meja. Na Spotifyju in YouTubu je »Per sempre sì« skupaj presegla 24 milijonov ogledov in predvajanj, njen val priljubljenosti pa se še naprej širi po Evropi in širše. [caption id="attachment_49702" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sal Da Vinci[/caption] Sal Da Vinci, rojen kot Salvatore Michael Sorrentino, je sin legendarnega neapeljskega pevca in igralca Maria Da Vincija. Na oder je stopil že pri sedmih letih, pozneje pa nastopal tudi v filmih in gledališču. Pravi preboj v glasbi je dosegel leta 1994 z uspešnico »Vera«, ki je osvojila tudi Latinsko Ameriko. Sal Da Vinci o nastopu na ESC »Predstavljati Italijo na Evroviziji je zame velika čast in odgovornost, ki jo sprejemam z globokim spoštovanjem. V svoji karieri sem imel priložnost nastopati na številnih mednarodnih odrih in srečevati različna občinstva, vendar ostaja občutek vsakič poseben, ko lahko italijansko glasbo deliš s svetom,« je v uvodu dejal Sal Da Vinci in dodal, da ima italijanska glasbena tradicija izjemno zgodovino. »Sestavljajo jo melodije, besede in čustva, ki so vedno znala preseči meje in doseči srca ljudi. Ponosno je biti med umetniki, ki danes nosijo del te dediščine naprej.« Kaj pa evrovizijski oder? »Na ta oder bom stopil s hvaležnostjo in željo, da svetu pokažem tisto, kar italijanska glasba zna najbolje – spreminjati čustva v pesmi, ki lahko potujejo daleč. Ko melodija nastane iskreno, ne pripada več samo tistemu, ki jo poje. Postane del vseh in sama najde svojo pot,« je še povedal Sal Da Vinci. [caption id="attachment_49704" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sal Da Vinci[/caption] Sal Da Vinci velja za enega največjih italijanskih gledaliških in glasbenih zvezdnikov. Njegovi muzikali in koncertni spektakli v Neaplju že več kot dve desetletji podirajo rekorde obiskanosti, samo v Teatro Augusteo si je njegove predstave ogledalo več kot milijon ljudi. Številne priredbe Da je »Per sempre sì« prerasla okvire običajne festivalske uspešnice, dokazujejo tudi odzivi iz tujine. Pesem spontano osvaja družbena omrežja in vsakdanje trenutke po različnih državah – od zabav v Romuniji do novih izvedb v japonščini in celo latinskih priredb. Prav ta naravna širitev med jeziki in kulturami kaže, kako univerzalno deluje refren skladbe. Evforija okoli pesmi se seli tudi v svet zabave in športa, kjer vse več znanih osebnosti javno prepeva njen refren. »Per sempre sì« se tako spreminja v pravi medgeneracijski fenomen. Navdušenje dodatno stopnjuje napoved novega albuma »Per sempre sì«, ki bo izšel 29. maja. Prihaja tudi turneja Sal Da Vinci bo julija 2026 začel tudi obsežno koncertno turnejo po italijanskih poletnih prizoriščih in gledališčih. Posebno zanimanje vlada za njegove nastope v Neaplju, kjer bo 25., 26. in 27. septembra pripravil tri velike koncertne večere v Areni Flegrea. [caption id="attachment_49703" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sal Da Vinci[/caption] Leta 2024 je s skladbo »Rossetto e Caffè« ustvaril pravi glasbeni fenomen. Pesem je zbrala več kot 450 milijonov predvajanj in postala ena največjih italijanskih uspešnic zadnjih let. Zdaj novi val navdušenja povzroča še njegova evrovizijska pesem »Per sempre sì«, s katero bo Italijo zastopal na Dunaju 2026. The post Sal Da Vinci: Predstavljati Italijo na Evroviziji je zame velika čast in odgovornost appeared first on Evrovizija.com .
Pred vrati je otroški K-POP žur
V naši najmodernejši nakupovalni destinaciji pripravljajo zabavo, ki je otroci ne smejo zamuditi. V petek, 8. maja (med 17. in 20. uro) bo igralnica Planet Lollipop v znamenju korejskega popa, globalnega fenomena, ki presega meje glasbe. Kaj prinaša dogodek? Na dogodku bodo otroci lahko uživali v priljubljenih K‑POP hitih, noreli na tematski plesni zabavi, se zabavali ob poslikavi obraza in si privoščili odštekano frizuro – prav takšno, kot jo imajo pravi K‑POP zvezdniki. Žurerje bo obiskal tudi ALEJIN Happy in poskrbel za še več zabave. Dogodek temelji na spodbujanju gibanja in ustvarjalnosti v sproščenem druženju. V petek, 8. maja 2026, ob 17. uri bodo v Planetu Lollipop odmevali ritmi korejskega popa. [caption id="attachment_35889" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Jošt Gantar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nakupovalno središče Aleja.[/caption] The post Pred vrati je otroški K-POP žur appeared first on Evrovizija.com .