Simona Rebolj: Evrovizija ne bi smela igrati vloge političnega arbitra – nikoliKo se kultura znajde na tnalu političnih interesov, ko umetnost postane orodje propagande ali pa odvečna postranska škoda varčevalnih ukrepov, je čas za iskren pogovor. Simona Rebolj , publicistka, poznavalka medijskega prostora in brezkompromisna opazovalka kulturno-političnega dogajanja, v tem intervjuju ne le razgrne pereče probleme slovenske kulturne krajine, temveč zareže naravnost v srž: kdo ima moč, kdo jo zlorablja in zakaj umetnost – če hoče preživeti – ne sme biti hlapec ne kapitalu ne ideologiji. Z besedami, ki ne dopuščajo sprenevedanja, razgali mit o domnevno častnih zakonih, pokaže na hinavščino kvot, razpadajoči sistem avtorskih pravic in izrojenost glasbene industrije – doma in globalno. To ni pogovor za tiste, ki si zatiskajo oči. Je opomin, da umetnost umira tam, kjer izgubi glas – in dostojanstvo. Referendum o kulturi je bil zgodovinski, a hkrati razkriva, kako ranljivo in politično izpostavljeno je področje kulture. Zakaj mislite, da je kultura pri nas pogosto prva na udaru, ko pride do varčevanja in političnih obračunavanj? Umetnost lahko pomembno prispeva k oblikovanju mentalitete družbe, trendov, vizij in fantazij. Lahko posreduje tudi politično propagando na pripovedni način, ki ga ljudje ne doživljajo kot vsiljevanje političnih stališč. Ravno zato je umetnost hkrati tudi grožnja politiki, če deluje proti interesu kapitala in politike. Ko politika le svojim ideološko pripadnim umetnikom odpira karierna vrata in jih nagrajuje, medtem ko vsem neprilagojenim sporoča, da bodo revni, ignorirani ali celo zatirani usahnili, se zadeve zelo zapletejo. To je bil tudi razlog, da se je v Sloveniji zgodil referendum z vsem hinavskim medijskim hrupom v paketu. Ne le desna politična opcija, ampak tudi relevanten del ljudstva in umetnikov z različnih ideoloških bregov v predlogu zakona o izjemnih pokojninah ni prepoznala častnega in socialno vzvišenega namena Vlade Republike Slovenije. Zaznali smo predvsem politično ugrabitev institucije Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ob izrazito ozkem in do prevajalcev in esejistov celo diskriminatornem kriteriju bi peščici elitnih izbrancev lahko dodeljevali finančne privilegije v zimi življenja. Tako je zvenelo. Nepošten, elitističen in neokusen zakon bi morali bojda sprejeti z navdušenjem, ker prejšnji zakon o izjemnih pokojninah tudi ni dober. Podcenjujoče politično izsiljevanje v polnem sijaju. Vse se je dogajalo celo v kontekstu splošne pokojninske reforme, ki je premnoge v državi upravičeno precej razočarala. Tudi večina umetnikov je in bo očitno še naprej obsojena na pokojnino, s kakršno ni mogoče preživeti. Na žalost so se v dominantnih medijih posebej izpostavljeno oglašali le skrbno izbrani umetniki z raznimi odsluženimi ideološkimi frazami in užaljenostjo, o konkretni vsebini novega zakona pa skoraj spregovorili niso. Te umetnike so mnogi državljani zlahka povezali z določeno politično opcijo. Mnogi zelo zaslužni ustvarjalci so očitno zaradi agresivne politike z obeh strani brega ostali raje tiho. Zelo slabo za stanje duha celotnega naroda, za suverenost in živost umetnosti pa sploh. Umetniki se danes ne borijo več za medijski preboj in živ dialog z ljudstvom. Hrupno in iskreno se občasno oglašajo skoraj le še v burnih javnih razpravah o razdeljevanju denarja. Zgolj po pričkanju za denar si jih premnogi ljudje tudi zapomnijo, bistveno manj pa vedo, kaj sploh ustvarjajo in predvsem zakaj. To je posledica uničujočega strupa diktature kapitala, na katerega žal niso imuni tudi mnogi umetniki. Kvote v slovenski glasbi so namenjene zaščiti domače produkcije, a mnogi opozarjajo, da kvantiteta še ne pomeni kvalitete. So kvote v sedanji obliki res učinkovito orodje ali zgolj birokratska rešitev brez vizije? Če mediji predvajajo domačo glasbo le ponoči, da zadostijo kvotam, verjetno ni razloga za zadovoljstvo. Če mediji posiljujejo občinstvo z nekakovostno domačo produkcijo zaradi klientelizma in korupcije v ozadju, izvajajo negativno selekcijo in hkrati vplivajo na nižanje splošnega okusa za glasbo, se spet nimamo česa veseliti. Kapital vedno išče poti za najlažji zaslužek. Avtorje in izvajalce bi morali predstavljati tudi preko atraktivnih televizijskih oddaj z nastopi in intervjuji. Ko je nastala na tem področju kriza, so pop glasbeniki za samopromocijo uporabljali nacionalni izbor za Pesem Evrovizije – EMO, zdaj se pa ravno najbolj profesionalni izvajalci tudi tega ne upajo več posluževati, ker sta tekmovalni značaj prireditve in večno sumljiva glasovalna mašinerija mnogim verjetno povzročila več škode kot koristi. In zdaj na nacionalni javni televiziji v vročih terminih kraljujejo kvečjemu narodnjaki, komercialne televizije pa itak ne predvajajo nikakršnih zanimivih domačih oddaj. Le še resničnostni šovi, kvizi in druge cenene rešitve za polnjenje vsebinsko siromašnega programa. Glasbenikom preostane le boj za pozornost na spletnih platformah. "Evrovizija je bila od nekdaj izrazito komercialna prireditev in hkrati tudi politična propagandna arena z močnim nacionalnim in tekmovalnim nabojem." SAZAS je pogosto tarča kritik – od netransparentnosti do zastarelega načina delovanja. Menite, da ta sistem še služi svojemu namenu, ali potrebuje korenito reformo, da sploh lahko sledi realnosti sodobne glasbene produkcije? SAZAS je že zaradi sumov o koruptivnem delovanju že zdavnaj izgubil zaupanje, kar je več kot dovolj, da postane institucija disfunkcionalna. Korenita reforma bi bila nujna zaradi novih tehnologij in še marsičesa. Glasbeniki se morajo povezovati in si prostor pod soncem izboriti. Živimo v zelo tekmovalnem in surovem obdobju, ko zgolj korektna moledovanja za milost in poštenost žal ne zaležejo. Treba je zahtevati, razgrajati in se boriti. Hkrati pa vsi umetniki – ne le glasbeniki – ne smejo pozabljati, da bi moralo biti v njihovem interesu, da je umetnost dostopna vsem. Če postanejo avtorske pravice ali splošna bitka za dobiček ovira, da bi katera koli umetnost prodrla do najširšega kroga občinstva, si umetniki pljuvajo v lastno skledo. Če postane umetnost le luksuzno blago, je izgubila svoje poslanstvo. Če umetniki hirajo v siromaštvu, pa ubijamo tudi umetnost. Vsega omenjenega se je treba zavedati, ko se ustvarja ali spreminja sistem. Evrovizija je že dolgo več kot le tekmovanje v glasbi – postala je politična arena. Kako razumete aktualne dileme okoli sodelovanja Rusije, Izraela in Ukrajine? Kje je meja med umetnostjo in politično odgovornostjo? Evrovizija je bila od nekdaj izrazito komercialna prireditev in hkrati tudi politična propagandna arena z močnim nacionalnim in tekmovalnim nabojem. V zadnjih letih pa je politizacija predvsem v skladu s politično zaostrenim stanjem v Evropi in širom po svetu prebila dno. Težave imam predvsem z udeležbo Izraela, ker sploh ne gre za evropsko državo. Enako velja za Avstralijo, Azerbajdžan in tako dalje. Že vključevanje držav, ki niso del Evrope, gromko sporoča, kakšno prednost imata politika in kapital. Sledi še kupljena pravica velikih držav, da nastopajo v finalu mimo mučenja v polfinalnih tekmah. Enako nezaslišano je izključevanje držav iz političnih razlogov. Evrovizija po mojem mnenju ne bi smela igrati vloge političnega arbitra. V nobenem primeru. Izključitev Rusije in Belorusije ter neenakovreden odnos do Izraela sta Evroviziji že povsem izmaličila neokusno naličen obraz. Odziv javnosti in glasovanje že itak določene države tudi na politični podlagi kaznuje ali nagradi. Zadnja zmaga Ukrajine je bila tipičen primer vpliva politizacije, zadnja zmaga Izraela po volji občinstva pa tako sumljiva, da razpravljamo že o možnih zarotah Mosada, pa če se sliši še tako bizarno glede na razvedrilni kontekst prireditve. Politična odgovornost ali neodgovornost je po mojem mnenju v domeni umetnika. Odziv javnosti pa je tisti, ki recipročno vpliva na usodo ustvarjalca in njegovega dela. Naloga tistih, ki ustvarjajo prostor za izražanje, je izključno v tem, da omogočijo kanal za pretok dialoga. Če pa naj bi bila vojna tisti neprebavljiv mejnik za izključevanje držav, bi morali vzpostaviti pravilo, ki bi določalo, da ne nastopajo vse države, ki so vključene v vojno. Brez presojanja, katera udeleženka v vojni naj bi bila absolutna žrtev in katera absolutna agresorka. Geopolitika in zgodovina sta preveč kompleksni vedi, da bi lahko neki evrovizijski poslovneži uveljavljali svoje interesne sodbe v imenu pavšalnega moraliziranja. Tega ne bi smeli njim in njim podobnim zgodovinskim in političnih analfabetom nikoli zaupati. Kateri slovenski evrovizijski nastop je po vašem mnenju uspel preseči tekmovalni okvir in zares pustil sled v slovenski ali celo evropski glasbeni zavesti? Zakaj ravno ta? Mislim, da se vsi zavedamo, da zaenkrat še noben slovenski evrovizijski nastop ni pustil posebej globoke sledi kjer koli. Kdaj pa kdaj je imela Slovenija kakšen močan adut, ki ga je pokvarila z vsem ostalim, kar tvori celoten paket nastopa in promocije. Najboljši paket v celoti in predvsem ob pravem času glede na takratni splošni trend je bil po mojem mnenju nastop Tanje Ribič s pesmijo Zbudi se. Zaznala se je profesionalnost skladatelja Saše Lošića s smislom za patos, suspenz in dramo. Tudi scenski nastop z orkestrom in oprava Tanje Ribič sta bila na okusnem nivoju. Izstopali sta estetika in harmonija v pristopu do projekta. Ni pa noben možen nauk nikoli prodrl dovolj globoko v slovensko zavest. V Sloveniji so bile nadpovprečno promovirane in predvajane Sestre s precej povprečnim šlagerjem, ki je bil na evrovizijskem odru precej slabo izveden in temu primerno prezrt. A po mnenju slovenskih politikantov na domači sceni naj bi šlo za izjemno prelomnico v sprejemanju drugačnosti, ki naj bi odmevala po širnem svetu. V resnici za Evrovizijo zgolj pojav transvestitov na odru ni bil nič posebnega, saj je s to agendo že nekaj let pred Slovenijo zmagal Izrael s transžensko izvajalko Dano International. https://youtu.be/Q62JQRWk40o?si=CmYhlacXENVlOvUA Spor med Maraayo in Niko Zorjan je odprl vprašanje meja avtorskih pravic, nadzora in etike v slovenski glasbeni industriji. Kaj ta primer pove o razmerjih moči med avtorji, izvajalci in menedžerji pri nas? Niti ne gre le za razmerje moči pri nas, ampak za globaliziran neoliberalni sistem, ki korenini v Ameriki in smo se mu povsem podredili tudi v Sloveniji. Religija kapitala pravno in ideološko privilegira trgovce in menedžerje. Ustvarjalnost, smisel in vsebina so postranskega pomena. Le potrošna roba na trgu, ki se hitro spremeni v bolj ali manj recikliran odpadek. Religija kapitala ne pozna razlike med umetnostjo, vijakom ali hamburgerjem. Tudi človek je zgolj uporabna potrošna roba. In vsi naj bi bili podjetniki, če ne želimo v načrtno vedno bolj izropani in podhranjeni državni sferi usahniti. Najbolj priporočljivo je, da smo čim manj vezani na kakršno koli vsebino, ustvarjalnost, smisel ali celo žlahtno čustvo. Za cilj čim večjega dobička se je treba posluževati predvsem patološke propagande, vseh vrst klientelizma in grdobij na račun konkurence, kar se ljubkovalno imenuje lobiranje. V Ameriki je zato že vsem jasno, da tudi na področju popularne glasbe vladajo legalizirane gangsterske tolpe in brezdušne korporacije, ki pač tržijo določeno robo in si lastijo vse, kar in kolikor si lahko. Ne lastijo si le avtorskih pravic, ampak tudi večji del pojavnosti in življenja izvajalcev, ki jih privabijo z denarjem in bliščem, potem jih pa zasužnjijo, ožamejo in izpljunejo, ko se izrabijo ali če ne ubogajo. Ni afera reparskega mogotca Diddyja, pri kateri se prepletajo precenjeno prodajanje brezveznih komadov, seksi izvajalk, prostitucije, strelskih obračunov in podobnega, prva tovrstna afera in ni zadnja. Na plano so privrela le določena kriminalna razkritja zaradi moči drugih lobijev, ki jim je nek kriminalni Diddy očitno zdaj v napoto. Enak primer je bil Harvey Weinstein v legalizirani gangsteriadi na področju filma. Vsi so vedeli vse, ampak uprli so se šele takrat, ko so drugi lobiji postali močnejši in so tudi mediji kar naenkrat poročali o zadevah, o katerih prej dokazljivo obveščeni niso hoteli niti pisniti. Frank Zappa je že zdavnaj – takoj po razmahu monopola MTV – pozval srenjo popularne glasbe, naj se množično upre diktaturi korporacij. A se je večina žal med preštevanjem bankovcev potuhnila. Podelitev grammyjev je zato danes le še bedna šala. Nagrajujejo in promovirajo najnižji skupni imenovalec poraznega okusa za glasbo, od vsepovsod pa smrdi po takšni ali drugačni prostituciji. Modna industrija za takšne prireditve trži le še svetleče krpice na nivoju obskurnega bordela. Če se ne pojavi na sceni Kanye West v fazi akutne norosti, bi vsi umrli od dolgočasja. Samo še bizarne norosti in ekscesi lobotomiranih estradnikov držijo občinstvo vsaj malo budno. Skratka, v nobenem oziru ne gre za glasbo. V Sloveniji se je razvil podoben model mentalnega brodoloma, le da je bolj naiven in provincialen. Na trgu upravlja s pop glasbo le nekaj poslovnežev z verjetno slabšim posluhom in odnosom do glasbe, kot ga premore želva do simfonij. Oni pač prodajajo robo. Glasbo preočitno razumejo kot kopiranje že stokrat skopiranih in sestavljenih zvokov in ritmov. V besedila se raje ne bi spuščala, ker je presramotno. Umetna inteligenca bo pretežni del aktualne scene res z lahkoto izpljunila in nadomestila, ker sistemskega kolesja ne poganjajo ustvarjalni presežki in pečat avtentičnosti. Razlika med Ameriko in neko ugrabljeno postsocialistično malo državo je le v tem, da se pri nas vsa ta gmota najbolj pohlepnih in slavoželjnih komolčarjev cufa za drobtine. Njihova moč je pa v tem, da so sposobni predvsem ovirati in onemogočati najbolj nadarjene ustvarjalce. Zato so pri nas najbolj legendarni kakovostni bendi ali posamezni avtorji večinoma sami svoji menedžerji in mnogo lažje gre tistim, ki so uspeli že najkasneje na začetku aktualnega stoletja. Takrat se prostor še ni tako potrošniško povampiril in je bila tudi kakovostna glasba zelo dobrodošla v medijih. Novim mlajšim resničnim talentom pa je danes težje prodreti in obstati z avtorsko glasbo. Že investicije v zagon kariere so lahko za marsikoga misija nemogoče. Primer Maraaye in Nike Zorjan me sam po sebi ni pretirano ganil, saj nisem prepoznala boja posebej kakovostne ali avtentične glasbenice proti domnevnima menedžerjema, ki naj bi skušala uničiti slovensko Joan Baez. Nika Zorjan je veliko izgovarjala kratke stavke o srcu, vrednotah in predanosti glasbi, vendar je dvakrat podpisala pogodbo. Najbolj verjetno ravno zato, ker ji je pogodba točno tega producenta nudila možnost, da bo lahko hitro postala slavna, za kar je bila očitno pripravljena prepevati tudi absurdno nebulotične in otročje pesmice. Marjetka in Aleš Vovk sta z umikom videospotov z YouTuba opomnila, kdo je pravzaprav večinski avtor pesmi in propagande. Spote sta vrnila na YouTube po pogromu v javnosti, na žalost pa tudi po tem, ko sta prejemala grožnje z razkritjem nekih neprijetnih zasebnih skrivnosti. Te grožnje so bile vključno s telefonskim pogovorom predvajane kar na družbenih omrežjih. Kot da se ne bi nič posebnega zgodilo, je sledila poravnava. To prav gotovo niso zgodbe o boju za izjemno glasbo in glasbenike, ampak so zgodbe o delovanju nekih legaliziranih tolp pri trgovanju z bolj ali manj ugrabljeno robo. O glasbi in umetnosti nasploh smo se prenehali pogovarjati, resnih recenzij ni in vsi se obnašajo, kot da kriteriji ne obstajajo in da je bojda vse stvar okusa, pa so zato kar vsi blazno s srcem in dušo predani izjemni umetniki. Pajade. Takšno ideologijo širijo seveda navadni marketinški guruji brez razvitega okusa za kar koli na svetu. Bistvo je pa v tem, da dokler se večina izvajalcev in avtorjev na sceni pretvarja, kot da ne dojema dobro, kaj se dogaja, ker se nihče ne bi rad komu zameril, da ne bi bil še ob kakšno plesnivo drobtino več pod mizo, se je treba zavedati, da so tudi ubogi oropani in prevarani umetniki tihi podporniki pokvarjenega sistema. Večina upa, da se bo nekako izmuznila k preboju brez boja in poguma. Zato v takšnem oportunističnem vzdušju ne prenašam dobro moraliziranja. Niso mi ljubi omledni in bedni komentarji, ki se v javnosti nasmihajo raznim Marjetkam in Alešem, češ saj smo vsi le dragi kolegi, po skritih kotih pa bruhajo in brusijo nože za hrbti kolegom, ko so zgolj njim osebno pač v napoto. Nekateri avtorji se na festivale prijavljajo pod psevdonimi, ker drugače ne bi bili izbrani. Kaj to pove o transparentnosti izbirnih postopkov in o tem, kako dejansko vrednotimo glasbeno delo v Sloveniji? Vsi se očitno zavedajo, da sceno obvladujejo razni šušmarji, ki bi jih transparentnost in ustrezni kriteriji odpihnili s prizorišča. Ampak oni so tam in vladajo, ker jih nihče ne napodi in ker zadostna kritična masa občinstva požre vse, kar jim kdo gnilega porine pred nos, če je le dovolj plačane reklame po medijih. Vprašanje soavtorstva je pogosto zlorabljeno – že bežen prispevek se uradno priznava kot avtorski delež. Je to simptom pokvarjenega sistema, kjer je ustvarjalnost postala predvsem orodje za finančno izčrpavanje skupnega lonca? V vsakem primeru so lahko najbolj suvereni in tudi prepričljivi tisti glasbeniki, ki so dejansko sposobni ustvarjati svojo glasbo in besedila, sicer se odstotki soavtorstva režejo kot rojstnodnevna torta. Ustvarjalnost nikoli ni orodje za finančno izčrpavanje katerega koli lonca. Lonce izčrpavajo neustvarjalni ljudje, ki zgolj nekaj obrtno sestavljajo ali kopirajo, ker bi radi uživali predvsem zveneč status, slavo in dobiček. Ni mi tudi povsem jasno, zakaj bi resen ustvarjalec sploh potreboval bežen prispevek. Manj je bežnih prispevkov, bolj je prispevek avtorsko kompleksen, prepričljiv in daljnoročno obstojen. Pogosto slišimo tezo, da je lahko tudi glasba oblika simbolnega nasilja – s ponavljanjem ideoloških sporočil, z banalizacijo ali s kulturnim elitizmom. Kdaj po vašem mnenju glasba izgubi svojo emancipatorno moč in postane orodje manipulacije? Glasba postane orodje politične ali kapitalske manipulacije v trenutku, ko avtor ne ve, kaj bi, pa planira svoj produkt na podlagi preračunljivega premisleka, kaj naj bi bilo v danem trenutku aktualno, tržno obetavno, politično ali aktivistično zaželeno. Že pomislek napoveduje umor pristnosti, kar je umor prepričljive ustvarjalnosti in na koncu umor umetnosti. Ostanejo nam le skopi obrtni izdelki z bleščečo embalažo, ki so jih polna smetišča. In vemo, da se že na splošno dušimo v smeteh. Kako bi ocenili družbeno angažiranost slovenskih glasbenikov? Se vam zdi, da se večinoma raje umikajo iz političnega prostora ali da morda niso dovolj reflektirani, da bi sploh zavzeli stališče? Večinoma niso dovolj reflektirani, da bi zavzeli stališče, kar sploh ni tako slabo. Mnogo huje je, če razni medijski prepoznavni obrazi hrupno širijo stališča, za katera si celo domišljajo, da jih dovolj dobro razumejo, čeprav se področju niso posvečali več od minutke na leto. Nekoč je bila domišljavost zvezdnikov pri izražanju nepremišljenih stališč zelo pogosta in medijsko obilno podprta, prodana politična agitacija mnogih pa že prav absurdno brezobzirna. Lepega dne pa so sceno preplavila družbena omrežja. Razkazovati so se začeli številni ljudje, ki so oponašali obnašanje, čvekanje, hvalisanje, moraliziranje in seksi poziranje tradicionalnih zvezdnikov. Tradicionalni zvezdniki – predvsem iz sfere popularne glasbe, mode in filmske industrije – so se morali vključiti v igro, da ne bi prehitro pozabili na njih. In kar naenkrat so bili na voljo z enim klikom, njihovo afnanje pa se ni zdelo več bolj zanimivo od drugih običajnih ljudi, ki so se promovirali kot influencerji. Mnogi tradicionalni zvezdniki so se pogosto s samopromocijo osramotili in javnost je tudi z njimi komunicirala enako kot z vsemi ostalimi. To pomeni, da niso bili deležni le aplavzov, ampak so jih dosegle tudi brutalne kritike in žaljivke. Tradicionalno zvezdništvo s promocijsko avro vzvišenosti je zdrknilo v zaton. Cesar je ostal gol. Zvezdniki se zdaj zavedajo, da ob izražanju skopih in predvidljivih stališč ne bodo več le sprejemani ali celo čaščeni, ker bi jih etablirani mediji lahko varovali pred pljunki, pa so zato bistveno bolj raje tiho. Zdaj se najbolje odrežejo v srcih javnosti tisti estradniki, ki uspejo dovolj uspešno izigravati simpatične slehernike. Kot prijetna soseda, ki razkriva globoke skrivnosti peke zdravih kolačev, ali fejst sosed, ki širnemu svetu predstavlja izjemno filozofijo fitnesa. To je najbolj varna slava. Če prestopijo prag varne povprečnosti, jih lahko doleti kazen. Tudi prijetna, domačna in čustveno trpeča Taylor Swift z močno bazo oboževalcev je plačala za spolitiziran zdrs. Ko so jo mediji izpostavili kot podpornico demokratske kandidatke pred zadnjimi volitvami v Ameriki, je doživela pravi pogrom zasmehovanja, češ da naj se raje še naprej ukvarja z bivšimi tipi, ker o politiki pač nima pojma. Politično je postala kvečjemu simbol zasmehovanja obupa demokratov. To je bila velika prelomnica med prej in danes. Tudi agitacija Beyonce, ki so jo celo povezovali z afero Diddyja, je demokratom prej škodila kot koristila. Donald Trump je imel ubožno podporo zvezdnikov. Vendar je se Trumpu ta deficit obrnil v prid, ker je postala pomembnejša podpora Elona Muska, ker je obvladoval družbeno omrežje X. Infrastruktura in drugo orodje za promocijo danes prevladata v koristi. Šovbiznis je začel veljati za neresno in nerazgledano sfero. Ker so postali zvezdniki tudi mnogi podkasterji, ki intervjuvajo po lastni želji razne politične analitike, aktiviste, podjetnike, umetnike in druge osebnosti, ki lahko sestavijo več od petih stavkov na določeno tematiko, so estradniki pogoreli in ugotovili, da je molk včasih res vreden več kot zlato. Tudi v Sloveniji se javne osebnosti očitno vedno bolj zavedajo nevarnosti izjavljanja. Zaenkrat se na ta fenomen tišine ob pomembnih družbenih ali političnih vprašanjih v Sloveniji odzivamo še precej negativno. Pogrešamo njihov pogum in podporo. Po drugi strani pa smo tudi mi že del spletne kulture in temu primerno na preži. Jasno je, da čim kdo zbere pogum in se oglasi, to še ne pomeni, da se bo zanj dobro končalo. Pogumneža bo dobršen del javnosti lahko raztrgal do kosti za vsako piko ali vejico. Na ta običajno turbulenten pojav virtualnega življenja se najtežje privadijo ravno osebe, ki so bile nekoč vajene, da jih mediji varujejo pred surovimi odzivi ljudi. Slovenski pop glasbeniki so še posebej raje tiho in objavljajo na družbenih omrežjih le kakšne kičaste selfije, fotografije svojih hišnih ljubljenčkov ali osladne pozdravčke z morske obale. Vse skupaj je večinoma zaradi hlepenja po tem, da bi še vedno vsem ugajali, zelo povprečno in dolgočasno. The post Simona Rebolj: Evrovizija ne bi smela igrati vloge političnega arbitra – nikoli appeared first on Evrovizija.com .