Vir: Evrovizija.com
Na brezplačen sladoled v Alejo
V ponedeljek, 3. avgusta - od 16. ure - bo Aleja svoje obiskovalce razveselila z brezplačnim sladoledom. Kupone za kepico sladoleda bo delila njihova maskota Happy, izkoristite pa jih lahko v vseh gostinskih lokalih, ki imajo sladoled: Kavarna Teta Frida, Kavarna Zvezda, neo cafe in Caffe DeLUXE. Swing pod zvezdami Na Aleji Sky se v petek, 7. avgusta med 19. in 22. uro lahko zavrtite v ritmih swinga. Dogodek je namenjen vsem – tako izkušenim plesalcem kot tudi tistim, ki bi se swinga radi naučili prvič. Ob 19. uri bo najprej brezplačna uvodna ura za začetnike, kjer se lahko naučijo osnovnih korakov lindy hopa, s katerimi bodo zatem sproščeni na plesišču. Potem pa sledi plesišče na prostem. Naslednja plesna večera bosta še 21. avgusta in 11. septembra. [caption id="attachment_41858" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Jošt Gantar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleja Sky, zelena oaza nad mestom.[/caption] Lollipop in Aleja Sky Aleja ostaja prijetno zatočišče tudi v teh najbolj vročih poletnih dneh. Obiskovalci lahko izkoristijo nadaljevanje poletnih popustov v številnih trgovinah, se osvežijo s sladoledom, poletnimi napitki ali lahkimi jedmi v gostinskih lokalih ter prijetno preživijo čas v klimatiziranih prostorih. Najmlajše v otroškem parku Lollipop čaka še posebna avgustovska ugodnost – vsak šesti obisk je brezplačen. Od ponedeljka do petka med 17. in 18. uro potekajo ustvarjalne delavnice, na katerih otroci ustvarjajo z različnimi materiali in svoje izdelke odnesejo domov. Sicer pa vas Aleja Sky pričakuje tudi ob nedeljah med 11. in 17. uro. The post Na brezplačen sladoled v Alejo appeared first on Evrovizija.com .
Včeraj
Nova evrovizijska sezona trka na vrata! Kdo je že potrdil sodelovanje?
Komaj smo dobro pospravili evrovizijske kovčke po nepozabnem spektaklu na Dunaju, kjer je Dara z zmago Bolgariji pripela veliki kristalni mikrofon , je počasi že čas za nov evrovizijski začetek. S 1. septembrom 2026 se namreč uradno začenja sezona Pesmi Evrovizije 2027, kar pomeni, da se po poletnem premoru zaodrje enega največjih glasbenih tekmovanj na svetu znova prebuja. Za nacionalne televizije se 1. septembra začenja obdobje iskanja novih skladb, izvajalcev in zgodb, ki jih bo prihodnjo pomlad morda popeljalo na največji glasbeni oder v Evropi. Za ljubitelje Evrovizije pa se odpira novo, večmesečno popotovanje, polno nacionalnih izborov, razkritij, presenečenj in velikih pričakovanj. Bolgarija 2027 V središču nove evrovizijske sezone bo Bolgarija, ki bo po letošnji zmagi Dare prvič gostila največji glasbeni spektakel v Evropi. Čeprav gostiteljsko mesto še ni uradno potrjeno, sta v zaključnem izboru ostala Sofija in Burgas. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo skupaj z bolgarsko nacionalno televizijo kmalu sprejela končno odločitev, katero mesto bo maja 2027 gostilo delegacije iz vse Evrope in odprlo vrata 71. tekmovanju za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_50889" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: Evrovizija.com / AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sofija ali Burgas?[/caption] Maksimalno 44 držav 16 držav je že potrdilo nastop Čeprav se nova sezona šele začenja, je sodelovanje na Pesmi Evrovizije 2027 že potrdilo 16 držav, in sicer Bolgarija, Severna Makedonija, Finska, Švica, Luksemburg, Nemčija, Norveška, Danska, Združeno kraljestvo, Grčija, Kanada, Izrael, Italija, Romunija, Latvija in Avstrija. Ta številka se bo v prihodnjih tednih in mesecih še povečevala, saj večina nacionalnih televizij svoje odločitve sprejema jeseni oziroma do konca leta. Kdo še okleva? Na uradno potrditev sodelovanja medtem še čakajo Avstralija, Belgija, Francija, Portugalska, Švedska, Estonija, Litva, Češka, Albanija, Poljska, Ciper, Malta, San Marino, Moldavija, Ukrajina, Armenija, Gruzija, Azerbajdžan, Hrvaška, Srbija in Črna gora. Uganka 5+4 Največ vprašajev trenutno visi nad devetimi državami. Španija, Irska, Islandija, Slovenija in Nizozemska po lanskem bojkotu še niso razkrile, ali se bodo vrnile na tekmovanje, medtem ko pri Monaku, Slovaški, Madžarski in Turčiji ostaja odprto vprašanje morebitne vrnitve po večletni odsotnosti. Španija, Irska, Islandija, Slovenija in Nizozemska so Evrovizijo 2026 bojkotirale zaradi nestrinjanja z odločitvijo EBU, da na tekmovanju ohrani Izrael. Za zdaj še nobena od teh držav ni uradno potrdila vrnitve, nizozemska televizija AVROTROS pa je napovedala, da bo odločitev sprejela v začetku septembra. Monako, Slovaška, Madžarska in Turčija pa ostajajo med državami, ki se na Evrovizijo niso vrnile že več let. Tudi glede njihovega morebitnega povratka za zdaj ni uradnih potrditev. Kaj bo z morebitno vrnitvijo Slovenije na Pesem Evrovizije leta 2027, za zdaj še ni znano. Na RTV Slovenija poudarjajo, da dokončna odločitev še ni bila sprejeta ter da bo o sodelovanju razpravljal in odločal Svet RTV Slovenija v okviru sprejemanja programsko-produkcijskega načrta za leto 2027. Končna odločitev naj bi bila sprejeta najkasneje do konca letošnjega leta. Kdo se ne vrača? Po drugi strani pa je že jasno, da se Rusija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Maroko ter Andora v evrovizijsko družino tudi leta 2027 ne bodo vrnile. Medtem ko sta Rusija in Belorusija zaradi izključitve iz Evropske radiodifuzne zveze (EBU) še naprej brez možnosti nastopa, Bosna in Hercegovina ostaja odsotna zaradi finančnih težav javne radiotelevizije. Maroko in Andora pa za zdaj ne kažeta nobenih znakov, da bi se želela vrniti na največje glasbeno tekmovanje v Evropi. Bomo dočakali debitante? Posebno zanimanje vzbujajo tudi morebitni debitanti. Med državami, ki bi se lahko prvič predstavile na Pesmi Evrovizije, se omenjajo Lihtenštajn, Kosovo in Kazahstan. Kljub želji po nastopu njihov nastop za zdaj ostaja malo verjeten. Kosovo si še naprej prizadeva za članstvo v Evropski radiodifuzni zvezi (EBU), Kazahstan pa kljub večletnim prizadevanjem še vedno ne izpolnjuje vseh pogojev za sodelovanje. Tudi Lihtenštajn ostaja brez aktivnega člana EBU, zato njegov dolgo pričakovani evrovizijski prvenec ostaja odložen za nedoločen čas. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] The post Nova evrovizijska sezona trka na vrata! Kdo je že potrdil sodelovanje? appeared first on Evrovizija.com .
Ines Erbus manifestira ljubezen
Ines Erbus je ena izmed tistih, ki se najbolje počutijo nad oblaki. Potovanja so že dolgo njena velika strast, občutek svobode, ki ga prinaša vsak polet, pa je zdaj prelila v svoj drugi avtorski singel Midva letiva . Pesem zanjo nosi posebno sporočilo, saj verjame, da lahko z njo v življenje prikliče tudi ljubezen. Pesem Midva letiva ujame občutek brezskrbnega poletja, metuljčkov v trebuhu in tistih trenutkov, ko se zdi, da se je svet za hip ustavil. Ni naključje, da jo Ines opiše kot spontano, zaljubljeno in poletno. "Najbolj srečna sem, ko letim. Občutek svobode je takrat res nepopisen, še posebej, če ga lahko deliš z dobro družbo. Mislim, da prav ta občutek nosi tudi pesem Midva letiva," pravi Ines. [caption id="attachment_51163" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: osebni arhiv" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ines Erbus[/caption] Drugi avtorski singel Za Ines je Midva letiva že drugi avtorski singel. Po lanskih Sekundah, s katerimi se je prvič predstavila tudi kot avtorica, poslušalcem znova ponuja del sebe. "Vsaka moja pesem nosi del mene, zato sem res vesela in ponosna, da se moja avtorska pot nadaljuje," pravi in dodaja: "Najbolj si želim, da bi ljudje v njem uživali. Da bi ga poslušali na poti na morje ali kamorkoli jih bo poletje poneslo in ga prepevali na ves glas. Če se bo v njem našla še kakšna zaljubljena duša, pa bom še toliko bolj srečna." Ljubezen do potovanj Ines spremlja že vrsto let, zato ni presenetljivo, da je občutek svobode, ki ga prinaša vsak polet, postal navdih tudi za njen novi singel. Čeprav bo poletje zanjo predvsem delovno in polno koncertov, si bo vzela tudi nekaj dni oddiha. Letalske karte za Španijo so že rezervirane in pesem Midva letiva bo zato zanjo kmalu zaživela tudi v resničnem življenju Skladba Midva letiva je med poslušalci že naletela na izjemno lep odziv. Pod objavami na družbenih omrežjih se vrstijo navdušeni komentarji, v katerih jo opisujejo kot “najlepši komad”, “novi hit poletja” in pesem, ki se človeka dotakne. Veliko pohval je požel tudi videospot, za katerega je ena izmed poslušalk zapisala, da ima ob ogledu občutek, “kot da gleda znanstvenofantastični film”. [caption id="attachment_51164" align="alignnone" width="1600"] [media-credit name="Foto: osebni arhiv" align="none" width="1600"] [/media-credit] Ines Erbus med snemanjem videozgodbe.[/caption] S skladbo Midva letiva Ines Erbus poslušalce spomni, da so najlepši trenutki pogosto tisti najbolj spontani. Naj si upajo ljubiti, sanjati in ko pride pravi trenutek, poleteti. The post Ines Erbus manifestira ljubezen appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 1. avgust
Perpetuum Jazzile med Oliverjem in DJ Umekom
Poletje je za Perpetuum Jazzile vedno polno izzivov in novih zgodb, pevci pa pravijo, da imajo poletni koncerti na prostem nek poseben čar in toplino. Ob domovini in Avstriji, poletje preživljajo delovno tudi ob Jadranu, od Črne Gore in Hrvaške do Slovenije in Italije. Poletni koncerti “Poletne koncerte smo osvežili z novim venčkom največjih hitov Oliverja Dragojevića. Kljub temu da smo pred prvo izvedbo izpeljali le eno skupno vajo, je požel izjemen odziv občinstva. V Istri so nas poslušalci nagradili celo s stoječimi ovacijami. Taki trenutki nam pokažejo, da delamo dobro. Na srečo smo se na koncerta nekaj ur vozili z avtobusom in smo med potjo lahko izpilili podrobnosti, utrjevali aranžma, predvsem pa se med seboj še močneje povezali. Prav ta energija, ki nastane med pevci, se nato prenese na oder in jo občinstvo vedno začuti,” pravijo Perpetuumi. "Oliverjeve pesmi pojemo z velikim spoštovanjem. Njegove brezčasne melodije in iskrena besedila govorijo o ljubezni, morju, življenju in spominih na način, ki se dotakne skoraj vsakega poslušalca. Njegova glasba v ljudeh prebuja nostalgijo, toplino in občutek domačnosti, hkrati pa povezuje različne generacije. Peti njegove pesmi je za nas vedno posebno doživetje in poklon enemu največjih glasbenikov naših prostorov. Premierna izvedba v Dalmaciji pa je zagotovo tudi nekaj posebnega in nam bo ostala v lepem spominu.” [caption id="attachment_51161" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: arhiv Perpetuum Jazzile" align="none" width="1000"] [/media-credit] Perpetuum Jazzile[/caption] Prijetno s koristnim Obmorski koncertni pa ne minevajo le v znamenju glasbe. Izkoristijo jih tudi za druženje, veliko smeha, sončenje in kopanje, dobro hrano in osvežilno pijačo, predvsem pa za krepitev ekipnega duha. Takšni trenutki zunaj odra so pogosto prav tako pomembni kot ure vaj, saj ustvarjajo zaupanje in povezanost, ki se nato sliši tudi v petju. “Lotili pa smo se že enega novega projekta, ki bo nekaj povsem novega tako za Perpetuum Jazzile kot tudi za slovensko glasbo. Pripravljamo poseben aranžma z DJ Umekom, v katerem se bosta prepletla a cappella petje in tehno. Združiti dva na videz povsem različna glasbena svetova je bil velik izziv, še posebej za našega aranžerja Sama Vovka. Na vajah smo osvajali nove ritmične vzorce, drugačne načine izgovorjave zlogov in številne glasovne učinke, ki jih občinstvo pri a cappella glasbi niti ne pričakuje. Rezultat bomo predstavili 23. oktobra na spektaklu Umek 5.0 – (Ne)združljivo. Komaj čakamo!” [caption id="attachment_51160" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: arhiv Perpetuum Jazzile" align="none" width="1000"] [/media-credit] Perpetuum Jazzile[/caption] The post Perpetuum Jazzile med Oliverjem in DJ Umekom appeared first on Evrovizija.com .
petek, 31. julij
Severina: Nisem kriva – v nobenem pogledu
Nekdanja hrvaška evrovizijska predstavnica Severina predstavlja eno svojih najbolj intimnih in čustvenih pesmi zadnjih let. Nova skladba Nisam kriva ja (Bezosjećajna) odpira glasbeno »trilogijo«, s katero priljubljena hrvaška pevka predstavlja tri različna notranja stanja oziroma tri obraze sodobnih čustev. »Kot pravi pesem … Nisam kriva ja – v nobenem pogledu. To je čustvena pop-rock pesem,« je ob izidu sporočila Severina, ki je na svojem YouTube kanalu predstavila tudi spremljajočo videozgodbo. [caption id="attachment_51154" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Matea Smolčić Senčar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Severina[/caption] Ko ljubezen pusti brazgotine Nisam kriva ja govori o čustvenih brazgotinah, nezmožnosti, da bi se človek popolnoma prepustil ljubezni, ter o trenutku, ko niti sam ne ve več, ali se še vedno ščiti ali pa pravzaprav beži pred lastnimi čustvi. Severina skozi skladbo prinaša iskreno izpoved ženske, ki sposobnosti ljubiti ni izgubila zato, ker bi si to želela, temveč zato, ker jo je tega naučilo življenje. Ob novi pesmi pa ni manjkalo niti za pevko značilnega humorja. »Mama (smeh) mi je sešila obleko za sodišče, a (na srečo) nimam več sodnih postopkov, zato naj jo zdaj vsaj vidijo (obleko),« je sporočila Severina. [caption id="attachment_51156" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Matea Smolčić Senčar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Severina[/caption] Prihajata še dve pesmi Režijo videospota podpisuje Petar Pašić, ki je s Severino že sodeloval pri nekaterih njenih odmevnih videozgodbah. Glasbo je ustvaril Bojan Vasić, besedilo je napisal Danijel Pavlović, za aranžma je poskrbel Ivan Popeskić, Severinin vokal pa je posnel Branimir Mihaljević. Nisam kriva ja je šele prvi del nove glasbene zgodbe. V prihodnjih dneh bo Severina predstavila še pesmi Pozovi me ti (Anksiozna) in Svirajte mi 'Rađaj sinove' (Savršena). Tri pesmi, tri različna notranja stanja, tri ženske v eni ženski. Brezčutna. Anksiozna. Popolna. Ali pa morda le trije obrazi sodobnih čustev, ki skupaj tvorijo edinstveno glasbeno celoto. https://www.youtube.com/watch?v=hGp3YfEj_GY&list=RDhGp3YfEj_GY&start_radio=1 The post Severina: Nisem kriva – v nobenem pogledu appeared first on Evrovizija.com .
Veliki preobrat na Splitskem festivalu: Adijo, tekmovanje
Priljubljeni Splitski festival , ki je nekoč veljal za enega največjih in najbolj prepoznavnih glasbenih festivalov v regiji, se tudi letos vrača na legendarne Prokurative, vendar v povsem drugačni podobi. Festival, ki tradicionalno poteka julija, podobno kot naše Melodije morja in sonca , bo letos nekoliko pozneje – od 4. do 6. septembra 2026. Organizacijo festivala so namreč prevzele nove sile, Hrvatski dom Split in Turistična skupnost mesta Split, z njimi pa prihaja tudi povsem nov koncept. Splitski festival tako letos obrača nov list, saj klasičnega tekmovalnega večera z novimi skladbami , kakršnega smo poznali desetletja, ne bo več . Nov koncept, nova podoba Splitski festival z letošnjo izvedbo vstopa v novo obdobje. Poleg tega, da se iz tradicionalnega poletnega termina seli na začetek septembra, opušča tudi tekmovalni format. Namesto izbora novih festivalskih skladb bodo Prokurative tri večere gostile tri vsebinsko in glasbeno različne zgodbe. Organizacijo letošnjega festivala je prevzel Hrvatski dom Split, ki želi nekoč izjemno priljubljeni glasbeni znamki vdahniti novo življenje. Kot pojasnjujejo organizatorji, želijo bogato festivalsko dediščino povezati s sodobnejšimi umetniškimi pristopi, gledališko produkcijo in mednarodnimi glasbenimi imeni. Odločitev za spremembo koncepta je povezana tudi s spremembami v glasbeni industriji. V času digitalnih platform in neposrednega stika izvajalcev z občinstvom naj bi klasično festivalsko tekmovanje izgubljalo nekdanjo vlogo. Novi Splitski festival zato ne želi biti zgolj tekmovanje za najboljšo skladbo, ampak celovito glasbeno-scensko doživetje. Ključna novost je ta, da se opušča tekmovalni format, sam festival pa se po novem predstavlja kot celovit glasbeno-scenski dogodek, ki bo razdeljen na tri tematsko zasnovane večere. [caption id="attachment_6408" align="alignnone" width="800"] [media-credit name="Foto: Pixabay" align="none" width="800"] [/media-credit] Splitski festival se odvija na znamenitem trgu Prokurative.[/caption] V več kot šestih desetletjih festivalske zgodovine je bilo izvedenih več kot 940 skladb najpomembnejših hrvaških avtorjev, ki so jih prepevala številna velika imena tamkajšnje glasbene scene. Leta 1967 se je festival preselil na Prokurative, ki so še danes njegov prepoznavni dom. https://www.youtube.com/watch?v=ZbfVDtxHQ0Y&list=RDZbfVDtxHQ0Y&start_radio=1 Trije glasbeni večeri 4. september 2026 – Nocturno Prvi večer bo posvečen legendarnemu avtorju Zdenku Runjiću, čigar pesmi so zaznamovale Split in ostajajo pomemben del njegove glasbene zgodovine. Njegove najbolj znane skladbe bodo zazvenele v novih, sodobnih aranžmajih Jazz orkestra HRT pod taktirko Mirona Hauserja. Obeta se večer dobro znanih melodij v preobleki, kakršne doslej še nismo slišali. 5. september 2026 – Muzikal Galeb i ja Drugi festivalski večer prinaša krstno izvedbo dalmatinskega jukebox muzikala Galeb i ja . Libreto in režijo podpisuje Ivan Leo Lemo, muzikal pa temelji na pesmih, katerih besedila so napisali Tomislav Zuppa, Jakša Fiamengo in Momčilo Popadić. S tem produkcijskim korakom festival prvič vstopa v svet gledališke forme, kjer znane pesmi postajajo del odrske pripovedi in dobivajo nov pomen. 6. september 2026 – Anna Oxa Za veliki zaključek bo na Prokurativah nastopila ena najprepoznavnejših italijanskih vokalnih umetnic Anna Oxa. Karizmatična pevka, znana po izjemni interpretaciji in izraziti odrski prezenci, bo tridnevno festivalsko dogajanje sklenila s samostojnim koncertom. Za organizacijo festivala 2026 je predvidenih 220.000 evrov, na voljo bo 1300 sedežev, vstopnice pa so že v prodaji. Cene posameznih vstopnic pa znašajo od 30 do 40 evrov. Konec neke festivalske dobe Prav opustitev tekmovanja novih skladb je zagotovo največja sprememba letošnjega Splitskega festivala. Prokurative so desetletja predstavljale enega najpomembnejših odrov zabavne glasbe v regiji, na katerem so se rojevale pesmi, ki so pozneje postale zimzelene uspešnice. Toda leto 2026 prinaša drugačno zgodbo. Namesto novih skladb, festivalskih nagrad in boja za zmago bodo v ospredju glasbena dediščina, gledališče in veliki koncertni večeri. Ali bo nova formula Splitskemu festivalu prinesla novo življenje ali pa bo občinstvo pogrešalo dobro staro tekmovanje, bodo pokazale septembrske Prokurative. The post Veliki preobrat na Splitskem festivalu: Adijo, tekmovanje appeared first on Evrovizija.com .
torek, 28. julij
Mef in Marina po veliki zmagi na MMS 2026 z novim presenečenjem
Drago Mislej - Mef je na jubilejnih Melodijah morja in sonca 2026 znova dokazal, da mu festivalski oder še kako leži. Z Marino Martensson , kitaristko in pevko slovensko-švedskih korenin, je osvojil veliko nagrado , s katero je svoji bogati glasbeni poti dodal še en pomemben mejnik. [caption id="attachment_51148" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mef in Marina na odru MMS 2026.[/caption] Mojster besedil Najuspešnejši slovenski avtor glasbenih besedil vseh časov, ki je ustvaril več kot 400 besedil, je tako na priljubljenem poletnem festivalu slavil že večkrat. Ob zmagi pa sta z Marino razkrila tudi zanimivo skrivnost – že pred festivalom sta si obljubila, da bosta v primeru zmage izdala skupni album. Besede sta hitro spremenila v dejanja, saj sta zmagovalno pesem Drugačna je le noč že pospremila s povsem novim videospotom, ki s svojo minimalistično estetiko že navdušuje občinstvo. Kaj pa album? "Upam, da bo album izšel še letos. Marina bo odšla v Berlin, kjer bo z izvrstnimi jazzovskimi glasbeniki posnela nekaj njej posebej ljubih švedskih pesmi, za katere bom prispeval slovenska besedila," nam je zaupal Mef. Ob tem je razkril še eno zanimivost – zaključuje tudi svoj koncertni album, posnet v živo z bendom, ki bo izšel kot dvojna vinilka. To bo v bistvu njegova druga vinilna izdaja. Ustvarjalnega zagona pa mu očitno ne manjka, saj že snuje tudi nov studijski album. "Ena od mojih tihih želja je, da bi nekoč posnel album s pesmimi Danila Kocjančiča. Izbral bi njegove skladbe, ki jih je sam izvajal na svojem zadnjem albumu. To bi bil pravzaprav moj poklon Kocjančiču, saj teh pesmi ne želim peti zato, da bi si jih kakorkoli lastil, ampak iz spoštovanja do njegovega ustvarjanja. Pripravljamo pa tudi velik projekt s Pihalnim orkestrom Izola, ki ga vodi odlični dirigent Mirko Orlač. Za približno dvajset naših pesmi bodo nastali povsem novi aranžmaji, nato pa se bomo skupaj z bendom in orkestrom odpravili na koncertno turnejo," je zaključil. [caption id="attachment_50761" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Marina Martensson in Mef, zmagovalca MMS 2026.[/caption] Navdih za zmagovalno pesem Drugačna je le noč je bil, kot pravi Mef, odnos med starejšim moškim in mlajšo žensko. Marsikdo bi v zgodbi lahko prepoznal tudi njega in Marino Martensson, saj je med njima precejšnja starostna razlika. A mojster besedil poudarja, da skladba, ki je slavila na Melodijah morja in sonca 2026, ni osebnoizpovedna, temveč govori o odnosih, v katerih so se prepoznali že številni ljudje, med njimi tudi nekateri znani pari. Ob tem je Mef hudomušno pripomnil, da je v teh treh minutah pravzaprav strnil bistvo Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Drugačna je le noč Mef 1: Kar naenkrat je jesen, ti pa bi pomlad. Jaz bi se obrnil stran, ti praviš: ne zaspat. Kaj če bi prižgala eno, tako kot sva nekoč, ti bi delala obroče, jaz bi luknjal noč. Marina 1: Kar naenkrat nočeš več, kot da ti ni mar, jaz premlada za tvoja leta, ti za mladost prestar. Pravil si mi lepe zgodbe, učil si me živet, nisva dosti govorila, dovolj je bil pogled. Refren Mef: Jaz sem rabil tvoje prsi, lačen kot otrok, ti si si takrat želela mojih zrelih rok. Marina: S tabo je bilo drugače, brez vseh skrbi, takrat je to bila ljubezen in še je tukaj, pa je ni. Marina 2: Meni je življenje zgodba, tebi je roman, meni se dogaja hitro, ti si vedno bolj zaspan. Pa si včasih znal pomagat, ko v meni je divjal vihar. Z nekaj pravimi dotiki bil si moj pristan. Mef 2: Meni so prekratki dnevi, tebi je predolga noč, vedno manj stvari razumem, nič ni kot nekoč. Ti bi rada poletela, jaz bi rad pristal, a če me vprašaš o ljubezni povem ti: ni mi žal. Refren Mef: Jaz sem rabil tvoje prsi, lačen kot otrok, ti si si takrat želela mojih zrelih rok. Marina: S tabo je bilo drugače, brez vseh skrbi, takrat je to bila ljubezen in še je tukaj, pa je ni. Skupaj: Še sva tukaj, še sva skupaj, dnevi so isti, kot nekoč. Še vedno sva si čisto blizu, drugačna je le noč. https://www.youtube.com/watch?v=4cGEDOlLqnw&list=RD4cGEDOlLqnw&start_radio=1 The post Mef in Marina po veliki zmagi na MMS 2026 z novim presenečenjem appeared first on Evrovizija.com .
Portorož združil Ota Pestnerja in Gipsy Kings
V Avditoriju Portorož so slovensko občinstvo prevzeli pionirji rumba flamenka Gipsy Kings. Zasedba je kot gosta koncerta povabila Ota Pestnerja, skupaj pa so izvedli nekaj najslavnejših hitov francoskih ustvarjalcev. Zasedba Gipsy Kings, poznana po uspešnicah, kot so Bamboleo, Volare in Djobi Djoba, je zaslovela z rumbo, tradicionalno glasbo španskih Romov, v katero so vpeljali salso in druge latinske, afro-kubanske ter karibske vplive. S svojo glasbo zastopajo idejo, da lahko tradicionalna glasba postane univerzalni jezik, hkrati pa predstavljajo izjemne vokalne in instrumentalne virtuoze. [caption id="attachment_51143" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Jadran Rusjan / Foto klub Portorož" align="none" width="1000"] [/media-credit] Oto Pestner in Gipsy Kings[/caption] Srečanju na odru Avditorija Kot eden najpomembnejših vokalistov tudi Pestner na podoben način spoštuje glasbeno izročilo, njegova avtorska in interpretacijska dela pa že desetletja sodijo med klasike slovenske glasbene zakladnice. Srečanje na odru Avditorija Portorož je zato simbolično povezalo dve glasbeni tradiciji in dve umetniški poti, ki ju druži enaka predanost glasbi. Temperament rumbe se je prepletel z vrhunsko vokalno interpretacijo, gostovanje pa je potrdilo izjemno moč svetovno priznanega fenomena in ene največjih slovenskih glasbenih legend. [caption id="attachment_51144" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Jadran Rusjan / Foto klub Portorož" align="none" width="1000"] [/media-credit] Oto Pestner in Gipsy Kings[/caption] The post Portorož združil Ota Pestnerja in Gipsy Kings appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 25. julij
Ganljiva izpoved pevke Nataše (Sinji galeb): Ta pesem se dotakne vsakega
Glasbeni dvojec Sinji Galeb , ki ga sestavljata Nataša in Saša Kostić , že vrsto let piše eno najlepših zgodb zabavne glasbe na naših tleh in širše. Za njima je bogata festivalska pot, ki jo zaznamuje vrsto prvih nagrad na hrvaških glasbenih festivalih, njune pesmi pa že dolgo odmevajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Letos sta svojo glasbeno zgodbo zaokrožila še z biografijo Sopotje, poslušalcem pa predstavila novo čustveno balado Onaj što te nema, s katero želita nagovoriti vsakogar, ki je v življenju že kdaj pogrešal ljubljeno osebo. [caption id="attachment_51137" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nataša in Saša v zgodbi Onaj što te nema.[/caption] Skladba Onaj što te nema Kot pravi Nataša, pesem ni nastala le kot zgodba o izgubi, temveč predvsem o spominih, ki ostanejo z nami. »Ne govori samo o izgubi ljubljene osebe, ampak tudi o spominih, ki nas spremljajo skozi življenje. Želela sva ustvariti pesem, v kateri se bodo poslušalci lahko našli sami – ne glede na to, ali pomislijo na nekdanjo ljubezen, prijatelja ali koga, ki ga ni več ob njih. Verjameva, da imajo prav iskrena čustva največjo moč, zato sva želela, da poslušalec pesem predvsem začuti,« pove pevka. Prav iskrenost je rdeča nit tudi njune dolgoletne glasbene poti. Čeprav sta prejela številna priznanja, Nataša poudarja, da vsaka nagrada nosi svojo zgodbo. »Za vsako pesmijo je ogromno dela, odrekanja in ljubezni do glasbe. Največ nama pomenijo zmage na hrvaških festivalih, ker sva jih dosegla v zelo močni konkurenci izvajalcev iz različnih držav. Ko tvoje delo prepoznata strokovna komisija in občinstvo, dobiš potrditev, da si na pravi poti, hkrati pa motivacijo za nove pesmi.« [caption id="attachment_51140" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Pevka Nataša (Sinji galeb)[/caption] Biografija Sopotje Posebno mesto v njunem letošnjem letu ima tudi biografija Sopotje , ob kateri sta se znova sprehodila skozi desetletja ustvarjanja. Pisanje knjige je obudilo številne skoraj pozabljene spomine. »Ko sva skupaj z avtorjem obujala spomine, sva ugotovila, koliko lepih trenutkov se je nabralo v vseh teh letih. Marsikateri dogodek sva skoraj pozabila, med pisanjem pa so se vrnili občutki z najinih začetkov, prvih festivalov, snemanj in nastopov. Knjiga nama je pokazala, kako dolga in bogata je najina glasbena pot ter koliko ljudi nama je na njej stalo ob strani. Ob prebiranju nekaterih poglavij sva bila tudi zelo ganjena.« Delovno poletje Poletje zanju tudi letos pomeni predvsem delo, saj ju čaka vrsta nastopov doma in v tujini. A čeprav so veliki festivali nekaj posebnega, Nataša priznava, da jima veliko pomenijo tudi manjša prizorišča. »Tam je stik z občinstvom najbolj neposreden in iskren. Največ nama pomeni, ko ljudje pojejo z nama ali nama po nastopu povedo, da se jih je kakšna pesem dotaknila. Takšni trenutki so neprecenljivi.« [caption id="attachment_51138" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sinji galeb sestavlja Nataša in Saša.[/caption] Glasba ne pozna meja Da njuna glasba že dolgo presega državne meje, potrjujejo tudi poslušalci iz številnih držav nekdanje Jugoslavije, njuni videospoti pa se redno vrtijo celo na češki glasbeni televiziji TV Šlágr. Razlog je po Natašinih besedah preprost. »Glasba ne pozna meja. Vedno sva verjela, da dobro melodijo in iskrena čustva razumejo vsi, ne glede na državo ali jezik. Vesela sva, da so poslušalci v različnih državah sprejeli najine pesmi za svoje. To nama daje občutek, da delava nekaj, kar povezuje ljudi, in to je za naju največja nagrada.« Načrti za prihodnost In kaj dvojec Sinji Galeb po vseh teh letih še vedno žene naprej? Nataša ne okleva z odgovorom. »Ljubezen do glasbe. Če je ne bi imela, po vseh teh letih zagotovo ne bi več ustvarjala z enakim veseljem. Seveda naju ženejo tudi novi izzivi in nove pesmi, največ energije pa nama daje občinstvo. Ko vidiš ljudi, ki pojejo tvojo pesem ali ti povedo, da si se jih dotaknil, dobi vse skupaj pravi smisel. Zaradi tega se vedno znova vračava na odre.« [caption id="attachment_51136" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Pevka Nataša (Sinji galeb)[/caption] The post Ganljiva izpoved pevke Nataše (Sinji galeb): Ta pesem se dotakne vsakega appeared first on Evrovizija.com .
Velika sprememba v Latviji: Evrovizijskega predstavnika bodo prvič izbrali v areni
Latvija bo svojega predstavnika za 71. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo leta 2027 potekalo v Bolgariji, izbrala v soboto, 6. februarja 2027. Ob tem pa nacionalni izbor Supernova doživlja eno največjih sprememb v svoji zgodovini. Doslej je Supernova tradicionalno potekala v televizijskem studiu, prihodnje leto pa se prvič seli v veliko dvorano. Latvijska radiotelevizija LSM je sporočila, da bo izbor gostila Xiaomi Arena v Rigi, ki sprejme približno 14.500 obiskovalcev. Gre za največjo organizacijsko nadgradnjo tekmovanja v več kot desetletni zgodovini Supernove. Nova dvorana, nov sistem Poleg selitve v areno bo Supernova leta 2027 doživela tudi prenovljen tekmovalni format. Organizatorji so se odločili, da ukinejo polfinalni večer, zato bo celoten izbor prvič potekal v enem samem sobotnem večeru. Najprej bodo o vseh tekmovalnih pesmih odločali mednarodna strokovna žirija in latvijsko občinstvo. Tri najbolje uvrščene skladbe se bodo nato uvrstile v superfinale. V superfinalu se bodo glasovi iz prvega kroga izničili, trije finalisti pa bodo svoje pesmi izvedli še enkrat. Tokrat bo o zmagovalcu odločalo izključno glasovanje latvijskega občinstva, ki bo izbralo predstavnika za Evrovizijo 2027 v Bolgariji. Na letošnji Evroviziji na Dunaju je Latvijo zastopala Atvara, ki je zmagala na Supernovi 2026. Nova podoba tekmovanja pa nakazuje, da želi Latvija nacionalni izbor približati največjim evrovizijskim spektaklom ter mu dati še večjo težo in prepoznavnost. [caption id="attachment_49890" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Latvija: Atvara – Ēnā[/caption] Čas za prijave Ob tem je latvijska radiotelevizija LSM sporočila še, da bo prijave za Supernovo 2027 zbirala od 1. avgusta do 1. oktobra 2026, seznam izbranih izvajalcev in pesmi pa bo razkrila novembra. Lanska zmagovalka Supernove Atvar a, ki je Latvijo zastopala na Evroviziji 2026 na Dunaju, je ob tem vsem glasbenikom namenila spodbudno sporočilo: »Če bi mi pred letom dni nekdo rekel, da bom stala na evrovizijskem odru in predstavljala Latvijo pred milijoni gledalcev, mu ne bi verjela. Supernova je postala prelomnica v moji karieri – popeljala me je do največje, najbolj razburljive in najpomembnejše profesionalne izkušnje v mojem življenju. Zato želim spodbuditi vsakega izvajalca: če imate pesem, v katero resnično verjamete, je ne bojte prijaviti na Supernovo. Nikoli ne veste, kam vas lahko popelje ena sama pogumna odločitev.« https://youtu.be/m8QhLXwxGpg?si=v2Yb89GteYA2TSgP The post Velika sprememba v Latviji: Evrovizijskega predstavnika bodo prvič izbrali v areni appeared first on Evrovizija.com .
David Amaro z veliko zmago navdušil na mednarodnem festivalu Biser Jadrana
David Amaro je dosegel enega največjih mednarodnih uspehov svoje kariere. Na tretji izvedbi mednarodnega glasbenega festivala Biser Jadrana , ki je potekal v črnogorskem Tivtu, je s svojo skladbo Sine, javi se osvojil prvo mesto in postal veliki zmagovalec festivala. Kot edini predstavnik Slovenije se je pomeril z izvajalci iz Črne gore, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Za festivalski večer je strokovna komisija med 164 prijavljenimi skladbami izbrala le 25 finalistov, največ glasov strokovne žirije in občinstva pa je na koncu pripadlo prav Davidovi skladbi. [caption id="attachment_51128" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Zoran Radonjić / RTCG" align="none" width="1000"] [/media-credit] David Amaro[/caption] Kot edini predstavnik Slovenije je navdušil strokovno žirijo in občinstvo ter slavil med 25 izvajalci iz šestih držav regije. Zmage ni pričakoval »Iskreno, zmage res nisem pričakoval. Na festival sem se prijavil v zadnjem trenutku, zato je občutek še toliko lepši. Biti edini predstavnik Slovenije in zmagati v konkurenci odličnih izvajalcev iz vse regije mi pomeni ogromno,« je po razglasitvi zmage povedal Amaro. Zmagovalna skladba Sine, javi se je iskren poklon materi in družini ter govori o brezpogojni vezi med starši in otroki. Posebno težo ji daje tudi dejstvo, da je David avtor besedila in soavtor glasbe, ki jo je ustvaril skupaj z Mahirjem Sarihodžićem. Aranžma podpisujeta Krešimir Tomec in Mahir Sarihodžić. [caption id="attachment_51131" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Zoran Radonjić / RTCG" align="none" width="1000"] [/media-credit] David Amaro[/caption] »Želel bi si, da bi to pesem ljudje vzeli za svojo, da jih spomni na njihovo vez z mamo in družino ter jih spodbudi, da te odnose negujejo.« Festival Biser Jadrana Njegova zmaga pa je odmevala tudi med organizatorji festivala. Direktor festivala Bojan Delić je ob podelitvi nagrade poudaril: »Zmagal je izvajalec iz Slovenije, ki je imel morda celo najmanj možnosti za zmago, saj je bil v strokovni žiriji le en slovenski član. To pomeni, da si je zmago resnično prislužil.« Festival Biser Jadrana danes velja za eno pomembnejših poletnih glasbenih prireditev v regiji. Letos ga je gostil Tivat, prenašale pa so ga tudi regionalne televizijske mreže, med njimi črnogorska nacionalna televizija RTCG in srbska televizija B92. Za Davida Amara je zmaga pomembna potrditev njegove vse večje prepoznavnosti tudi zunaj slovenskih meja. Po uspešnem letu, v katerem je navdušil kot finalist hrvaške oddaje Tvoje lice zvuči poznato (zdaj dostopne tudi na Voyo) in odličnem odzivu na singel Zbog tebe, je zdaj osvojil še eno pomembno mednarodno priznanje in Sloveniji pripel veliko festivalsko zmago. [caption id="attachment_51130" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Zoran Radonjić / RTCG" align="none" width="1000"] [/media-credit] David Amaro[/caption] The post David Amaro z veliko zmago navdušil na mednarodnem festivalu Biser Jadrana appeared first on Evrovizija.com .
petek, 24. julij
Na Otroški Evroviziji 2026 tokrat 16 držav, Slovenije znova ni med njimi
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) in malteška javna radiotelevizija PBS sta uradno potrdili seznam sodelujočih držav na 24. Otroški Evroviziji (Junior Eurovision Song Contest), ki bo potekala v soboto, 24. oktobra 2026, v kraju Ta' Qali na Malti. Na odru se bo predstavilo 16 mladih izvajalcev, starih med 9 in 14 let, ki bodo občinstvu predstavili svoje pesmi ter ustvarjalnost pod sloganom United by Music . Nastopajoče države Na Otroški Evroviziji 2026 bodo sodelovale naslednje države: Albanija, Armenija, Ciper, Francija, Gruzija, Irska, Italija, Črna gora, Nizozemska, Severna Makedonija, Poljska, Portugalska, San Marino, Španija, Ukrajina in gostiteljica Malta. To pomeni, da bo na tekmovanju nastopilo enako število držav kot leto prej. [caption id="attachment_51126" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sodelujoče države na Otroški Evroviziji 2026.[/caption] RTV Slovenija, ki tokrat znova ne sodeluje, je na Otroški Evroviziji (Junior Eurovision Song Contest) sodelovala le dvakrat, in sicer leta 2014 in 2015. Z Ulo Ložar smo najprej zasedli 12. mesto, z Lino Kuduzovič (leto dni kasneje) pa tretje mesto. EBU: Glasba povezuje mlade Direktor Evrovizije Martin Green je ob potrditvi sodelujočih držav poudaril, da tekmovanje ostaja pomembna platforma za mlade glasbene talente. »Z veseljem pozdravljamo 16 nadarjenih mladih izvajalcev na Malti. Otroška Evrovizija skozi glasbo spodbuja ustvarjalnost, mednarodno razumevanje in odkriva naslednjo generacijo glasbenih talentov. Hvaležni smo malteški televiziji PBS za ves trud pri pripravi nepozabnega dogodka.« Podobno navdušenje je izrazil tudi generalni direktor PBS Keith Chetcuti, ki je poudaril, da je za Malto velika čast, da tekmovanje gosti že tretjič. »Otroška Evrovizija je praznik glasbe, ustvarjalnosti in izjemnega talenta mladih izvajalcev iz vse Evrope. Želimo pripraviti vrhunsko produkcijo, ki bo ustvarila nepozabne spomine tako za nastopajoče kot za gledalce.« Otroška Evrovizija 2026 bo potekala v Malta Fairs & Conventions Centre (MFCC) v kraju Ta' Qali, prenos pa bo na sporedu 24. oktobra ob 21.00 po srednjeevropskem času. Malta bo tekmovanje gostila že tretjič, saj je bila gostiteljica tudi v letih 2014 in 2016. Lani dosegli milijonsko občinstvo Lanska Otroška Evrovizija, ki jo je gostil Tbilisi v Gruziji, je dosegla 16 milijonov televizijskih gledalcev na 14 merjenih trgih, milijoni pa so dogodek spremljali tudi prek digitalnih platform. Posebej odmevni so bili rezultati med mlajšim občinstvom. Med otroki, starimi od 4 do 14 let, je tekmovanje doseglo 12,9-odstotni delež gledanosti, kar je več kot dvakrat nad povprečjem sodelujočih televizij. Velik uspeh je bil tudi na spletu, kjer je bilo kar 31,6 odstotka gledalcev uradnega prenosa na YouTubu mlajših od 24 let, največ ogledov pa je prišlo iz Poljske, Armenije, Ukrajine, Španije in Gruzije. [caption id="attachment_48037" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Corinne Cumming (EBU)" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2025 je Otroško Evrovizijo osvojila Francija.[/caption] The post Na Otroški Evroviziji 2026 tokrat 16 držav, Slovenije znova ni med njimi appeared first on Evrovizija.com .
torek, 21. julij
Kdo bo nasledil Slovenko Evo Marijo? Luksemburg odprl prijave za ESC 2027
Luksemburška radiotelevizija RTL je uradno odprla prijave za Luxembourg Song Contest 2027 , nacionalni izbor, na katerem bodo izbrali predstavnika za Pesem Evrovizije 2027 v Bolgariji. Četrta izvedba izbora bo potekala 30. januarja 2027 v dvorani Rockhal v Belvalu. Tokratni izbor bo potekal po dveh ločenih prijavnih poteh – posebej za izvajalce in posebej za avtorje skladb. Prijave za izvajalce do 20. 9. Pevci, glasbene skupine in izvajalci se lahko na avdicije prijavijo tudi brez že pripravljene skladbe. Kandidati morajo biti do 15. januarja 2027 stari najmanj 18 let ter izkazovati močno povezavo z Luksemburgom. To lahko dokazujejo z luksemburškim državljanstvom, najmanj triletnim prebivanjem v državi ali aktivnim delovanjem na tamkajšnji glasbeni sceni. Prijavljeni morajo biti na voljo med novembrom 2026 in majem 2027 za priprave ter promocijske aktivnosti, povezane z nacionalnim izborom in Evrovizijo. Na odru lahko nastopi največ šest oseb. Rok za prijavo izvajalcev je 20. september 2026, avdicije pred mednarodno strokovno žirijo pa bodo potekale sredi oktobra. [caption id="attachment_48514" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: RTL Luxembourg" align="none" width="1000"] [/media-credit] Na zadnjem izboru slavila Slovenka Eva Marija.[/caption] Avtorji skladb imajo čas do 29. 10. Ločeno potekajo tudi prijave pesmi. Svoje skladbe lahko prijavijo avtorji iz Luksemburga in tujine, namenjene pa morajo biti luksemburškim izvajalcem. Skladbe ne smejo biti daljše od treh minut, prav tako ne smejo biti javno izvedene ali izdane pred 1. septembrom 2026. Dovoljeni so vsi jeziki, organizatorji pa še posebej spodbujajo prijavo pesmi v luksemburščini. Strokovna komisija bo izbrala skladbe z največjim evrovizijskim potencialom. [caption id="attachment_42989" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: RTL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luxembourg Song Contest.[/caption] Posebna ESC delavnica Izbrani izvajalci in avtorji se bodo konec oktobra oziroma v začetku novembra srečali na posebni delavnici, kjer bodo ob pomoči glasbenih mentorjev in evrovizijskih strokovnjakov oblikovali najboljšo kombinacijo izvajalca in skladbe. Izvajalci bodo lahko nastopili bodisi s svojo avtorsko pesmijo bodisi z eno izmed prijavljenih skladb drugih avtorjev. Po zaključku tega procesa bodo znani finalisti Luxembourg Song Contesta 2027. Zmagovalca bodo izbrali januarja Finalni večer bo potekal 30. januarja 2027 v Rockhalu v Belvalu, kjer bo Luksemburg izbral svojega predstavnika za Pesem Evrovizije 2027. Na letošnjem izboru je med osmimi finalisti slavila Slovenka Eva Marija s skladbo Mother Nature, s katero je Luksemburg zastopala na Evroviziji 2026 na Dunaju. https://www.youtube.com/watch?v=-oTfj9ysTJ0&list=RD-oTfj9ysTJ0&start_radio=1 The post Kdo bo nasledil Slovenko Evo Marijo? Luksemburg odprl prijave za ESC 2027 appeared first on Evrovizija.com .
Bo zaradi Izraela znova bojkotirala tudi Slovenija?
Izraelska radiotelevizija KAN je uradno potrdila, da bo Izrael sodeloval na 71. tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki bo leta 2027 potekalo v Bolgariji. Medtem ko se država pripravlja na nov izbor predstavnika, polemike glede njenega sodelovanja še zdaleč niso potihnile. Izbor HaKokhav HaBa Izraelska javna radiotelevizija KAN je potrdila udeležbo na Pesmi Evrovizije 2027. Tudi prihodnje leto bo pri izboru predstavnika znova sodelovala s televizijo Keshet 12, skupaj pa bosta pripravili priljubljeno glasbeno tekmovanje HaKokhav HaBa, prek katerega Izrael izbira svojega evrovizijskega predstavnika. Prav zmagovalci oddaje HaKokhav HaBa so Izrael zastopali na Evroviziji med letoma 2015 in 2020, nato pa znova od leta 2024 dalje. Letos je bil to Noam Bettan, ki je na koncu zasedel drugo mesto . https://www.youtube.com/watch?v=E2aL4xRzNXI&list=RDE2aL4xRzNXI&start_radio=1 KAN bo tudi letos objavil javni razpis za prijavo skladb. Strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov KAN in Keshet 12, bo najprej pregledala vse prispele prijave ter izbrala 40 najboljših skladb, ki se bodo uvrstile v naslednji krog izbora. Izmed teh bo nato izbrana pesem, s katero bo Izrael nastopil na Evroviziji 2027. ESC 2026 bojkotiralo 5 držav Sodelovanje Izraela na Evroviziji ostaja eno najbolj občutljivih vprašanj tekmovanja. Po začetku vojne v Gazi leta 2023 se vrstijo pozivi k izključitvi države, številne radiotelevizije pa so javno izrazile nestrinjanje z njenim nastopanjem. Na Evroviziji 2026 je zaradi vključitve Izraela prišlo do največjega bojkota po letu 1970. Tekmovanja se niso udeležile radiotelevizije oziroma države: Islandija, Irska, Nizozemska, Španija in Slovenija . Za zdaj ni znano, ali se bo katera od teh držav vrnila na Evrovizijo 2027 oziroma ali bi lahko zaradi vprašanja izraelskega sodelovanja prišlo do novih odpovedi. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) se o morebitnih spremembah pravil za zdaj še ni izrekla. [caption id="attachment_49458" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV SLO je bojkotirala ESC 2026.[/caption] Izrael tako ostaja med prvimi državami, ki so uradno potrdile nastop na Evroviziji 2027, hkrati pa ostaja tudi ena najbolj razdvajajočih tem v zgodovini sodobnega evrovizijskega tekmovanja. RTV SLO in Evrovizija 2027 Kaj bo z morebitno vrnitvijo Slovenije na Pesem Evrovizije leta 2027, za zdaj še ni znano. Na RTV Slovenija poudarjajo, da dokončna odločitev še ni bila sprejeta ter da bo o sodelovanju razpravljal in odločal Svet RTV Slovenija v okviru sprejemanja programsko-produkcijskega načrta za leto 2027. Končna odločitev naj bi bila sprejeta najkasneje do konca letošnjega leta. Po neuradnih informacijah vprašanje morebitne vrnitve Slovenije na Evrovizijo ni več povezano predvsem s političnimi oziroma etičnimi razlogi, temveč vse bolj s finančnimi zmožnostmi nacionalne radiotelevizije. RTV Slovenija se namreč že dalj časa sooča s finančnimi omejitvami, saj stroški organizacije izbora Ema in sodelovanja na Pesmi Evrovizije skupaj presegajo 300.000 evrov. Zato naj bi bilo pri odločitvi o morebitni vrnitvi Slovenije leta 2027 v ospredju predvsem vprašanje, ali lahko nacionalna radiotelevizija takšen projekt finančno sploh izpelje. [poll id="129"] The post Bo zaradi Izraela znova bojkotirala tudi Slovenija? appeared first on Evrovizija.com .
Ob Marjetkinem rojstnem dnevu se je zgodilo nekaj nepričakovanega
Na Marjetkin 42. rojstni dan sta Maraaya svoje sledilce in poslušalce razveselila s prav posebnim darilom, z novo pesmijo in videospotom Rožce . Ker jima glasba pomeni največ, sta se odločila, da osebni praznik obeležita na način, ki ju najbolj zaznamuje, z glasbo. [caption id="attachment_51116" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] O vsakdanjih preizkušnjah ljubezni Maraaya sta skozi leta ustvarila pesmi o ljubezni, družini, življenjskih prelomnicah, minevanju in vsakdanjih trenutkih, tokrat pa sta se lotila teme, v kateri se bo prepoznal skoraj vsak par. Rožce na simpatičen, topel in hudomušen način pripovedujejo o odnosu dveh ljudi, ki se imata rada, čeprav se, tako kot vsi, kdaj znajdeta vsak na svojem bregu. Pesem govori o tistih dneh, ko sta partnerja kot pes in mačka, kot Mars in Venera. Ko pride do nesoglasij, tišine ali drobnih zamer zaradi vsakdanjih stvari. A hkrati opominja, da za spravo pogosto niso potrebne velike besede ali draga presenečenja. Včasih zadostuje iskrena gesta, majhna pozornost ali preprost šopek rožc, nabranih iz srca. [caption id="attachment_51118" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] "Nikoli ne zaspiva skregana" "Rožce niso le rože. So simbol tega, da znaš stopiti korak proti drugemu, reči 'oprosti', pokazati, da ti je mar in da se kljub vsem razlikam vedno znova odločiš za ljubezen," pravi Marjetka. "Včasih nama kdo reče: vidva se zagotovo nikoli ne kregata. O, kako se moti. Seveda so nesoglasja del vsakega odnosa, na tebi pa je, kako se jih lotiš. Pesem dejansko opisuje, kako se midva s tem soočava. Tudi del, ki govori, da sva si obljubila, da sva si še mlada obljubila, da nikoli ne zaspiva "skregana" zaradi kakšnih nesmiselnih dnevnih prepirov, je resnična," je opisal Raay. [caption id="attachment_51115" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] Rožce iz vse Slovenije Nova pesem Rožce je v hipu dobila nadaljevanje. Pod objavo na družbenih omrežjih se namreč že zbirajo rojstnodnevna voščila z vseh koncev Slovenije. A sledilci niso ostali le pri lepih željah. Mnogi so Marjetki začeli pošiljati tudi fotografije cvetlic iz svojih vrtov, balkonov in travnikov. Med komentarji se tako vrstijo vrtnice, sončnice, lilije, marjetice in pisani šopki, ki so na prav poseben način povezali naslov nove pesmi z njenim rojstnim dnevom. Če želite tudi vi polepšati Marjetkin rojstni dan, vas vabimo, da ji na družbenih omrežjih namenite lepo misel, voščilo ali pa svojo Rožco. Lahko je fotografija rože z vašega vrta, šopek, ki ste ga nabrali sami, ali preprosto emoji. Morda bomo skupaj ustvarili največji virtualni šopek 'rožc' za Marjetko. The post Ob Marjetkinem rojstnem dnevu se je zgodilo nekaj nepričakovanega appeared first on Evrovizija.com .
Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci
Nina Strnad sodi med najprepoznavnejše slovenske glasbene interpretke, ki svojo umetniško izraznost gradi na stičišču džeza in slovenske popevke. V obeh žanrih jo privlačita predvsem svoboda glasbenega izražanja ter moč interpretacije, s katero lahko pesem vsakič znova zaživi drugače. Njena glasbena pot je prežeta z občutljivim odnosom do besede, melodije in človeških emocij, kar jo umešča med ustvarjalke, ki glasbe ne razumejo kot tržnega izdelka, temveč kot prostor iskrenega dialoga z občinstvom. Njene besede so tako kot njena glasba prefinjene, iskrene in globoko človeške. https://www.youtube.com/watch?v=V0r40uSrw3g&list=RDV0r40uSrw3g&start_radio=1 Džez glasba Na svoji glasbeni poti ste raziskovali različne žanre, a zdi se, da vas najbolj nagovarjata džez in popevka. Kaj je tisto notranje jedro teh zvrsti, ki vas vedno znova pokliče nazaj? Res je, ko sem šele začela s svojimi nastopi, sem se preizkusila v marsikateri zvrsti, tudi taki, ki mi je ljudje ne bi pripisali. Vendar pa sem potem spoznala džez glasbo in pri njej me je najbolj pritegnila svoboda ustvarjanja, ki je njen temelj. Po drugi strani pa, ker živimo v slovenskem prostoru in džez glasba tu ni ravno široko prepoznana, sem se želela približati tudi slovenski publiki in najbolj logična rešitev je bila popevka, ki nekako združuje džezovske principe in slovensko besedo. To je bil razlog, da sem svoje delo nadaljevala tudi v tej smeri. Vsekakor se mi zdi izredno pomemben dejavnik pri izboru pesmi, ki jih izvajam, da jih lahko močno interpretiram. To pomeni, da imam možnost svojega izražanja in ustvarjanja glasbe v trenutku. Zame je to zelo pomemben element, ki ga zajemata tako džez kot tudi popevka. Imate med džezovskimi velikani ali domačimi umetniki koga, ki ga doživljate kot svojega umetniškega vodnika? Kako so vas zaznamovali ustvarjalci, kot so Frank Sinatra ali pri nas Jadranka Juras in Mia Žnidarič? Zagotovo je marsikateri izvajalec vplival na mojo glasbeno pot, lahko pa rečem, da je verjetno z vidika idola najbolj na moje ustvarjanje vplivala pevka Shirley Horn, ki nekako svoje glasbeno ustvarjanje bazira na interpretaciji. V slovenskem prostoru bi rekla, da je to bila Elda Viler. Izredno sta mi bili všeč njena barva glasu in tehnična dovršenost njenih izvedb. Seveda pa so na moje ustvarjanje vplivali tudi drugi izvajalci in moji glasbeni kolegi, tako Jadranka Juras kot Mia Žnidarič, s katerima si vsakič znova rada delim oder in ju zelo spoštujem. Posebej z Jadranko tkeva vezi že od mojih začetkov, natančneje leta 2005, ko sem na EMI nastopila kot njena spremljevalna vokalistka. https://www.youtube.com/watch?v=1VMS3us2TH8&list=RD1VMS3us2TH8&start_radio=1 Hrepenenje in zaupanje Pesem Hrepenenje že v naslovu nosi skoraj univerzalno človeško izkušnjo. Kakšno hrepenenje je zapisano v tej skladbi, bolj intimno ali kolektivno? In ali danes kot družba sploh še znamo hrepeneti? Pesem Hrepenenje je bila napisana leta 2011, ko sem se srečevala z neko malo bolj oddaljeno ljubezensko zgodbo in sem želela skozi pesem povzeti trenutek, ko nekoga zelo pogrešaš, da po njem že hrepeniš. Verjamem, da marsikdo tudi danes hrepeni na podoben način, kot sem to čutila takrat jaz. Mislim pa, da ljudje v primerjavi z bližnjo zgodovino trenutno hrepenimo bolj po človeškem stiku in pristnih odnosih kot pa po nečem materialnem, kar je bilo verjetno včasih bolj pogosto. Zaupanje je beseda, ki v sodobnem svetu pogosto izgublja težo. Kako vi razumete zaupanje – v odnosih, umetnosti, sebi? Je to nekaj, kar se zgradi, ali nekaj, kar se preprosto zgodi? Verjetno je pri zaupanju možno oboje: včasih se zaupanje preprosto zgodi, včasih pa ga je treba graditi več let, odvisno seveda od tega, za kakšno stvar gre. Če zaupamo trenutku, mu lahko zaupamo zelo na hitro, medtem ko kadar zaupamo osebi, je praviloma to zaupanje posledica nečesa globljega, nekega bolj odkritega odnosa. Sama predvsem zaupam ljudem, ki so odkriti in ki nimajo skritih agend. Nekako me je čas izuril, da imam praviloma raje ljudi, ki povejo stvari direktno in jih ne olepšujejo. Morda so lahko pri svojem izražanju diplomatski, a vendar je ključno, da so iskreni. S tem seveda raste tudi zaupanje. https://www.youtube.com/watch?v=wNaHh1Ck2wI Krog in krog ter Sončni blues Pesem Krog in krog evocira ponavljanje, cikle, morda tudi ujetost. Govori o osebnih vzorcih ali širši družbeni resničnosti? Se kot ljudje dovolj zavedamo, v katerih krogih se vrtimo? Krog in krog je v osnovi ljubezenska pesem in govori o odnosu med dvema partnerjema. Govori o tem, da v življenju niso vse stvari samo lepe, po drugi strani pa niso tudi samo grde, da se življenje dogaja v ciklih oziroma v krogih. Včasih gre navzgor in drugič navzdol. Prav tako se dogaja z odnosom, ki je včasih dober in včasih slab. A kljub temu mu je skozi čas dano eno in to je medsebojna ljubezen. Ljubezen, ki sprejema, razume in ki vztraja tudi takrat, ko ni vse rožnato. Morda bi kot ljudje in kot družba lahko včasih pokazali malo več potrpljenja znotraj teh krožnic, znotraj katerih se vrtimo. Že sam naslov Sončni blues združuje navidezno nasprotje, svetlobo in melanholijo. Je v tej pesmi več tolažbe ali ironije? Kako vi doživljate to napetost med svetlim in temnim? Sončni blues je ena izmed prvih pesmi, ki je nastala. Napisana je bila v študentskih časih in je verjetno tudi zato zelo direktna. Res je, da je naslov nazoren. Sončni blues predstavlja tako svetlost kot temačnost, a v obdobju pozne pubertete je svet morda skozi oči človeka bolj ekstremen. S pesmijo sem želela predvsem izraziti, da na koncu ostaneš sam s sabo in si moraš dan narediti tako, da je tebi lepo, kljub temu, da se nam včasih stvari ali okolica zdijo zelo dokončne in neugodne. Če se zazremo vase in poiščemo svoj notranji mir, verjamem, da ta črno-bela slika kaj hitro postane barvasta. https://www.youtube.com/watch?v=sYAeamVKCw4&list=RDsYAeamVKCw4&start_radio=1 Pesem posvetila svoji družini Lahko noč, ljubezen moja zveni kot nežen zaključek dneva, morda tudi odnosa. Je to pesem o slovesu, spravi ali miru? In kako vi osebno razumete moč takšnih tihih, skoraj šepetajočih trenutkov? Pesem Lahko noč, ljubezen moja sem posvetila svoji družini. Naslov sicer deluje kot uspavanka in morda si jo res kdo zavrti zvečer, preden gre spat. Vendar pa gre bolj za to, da ko smo v sanjah in ko smo prepuščeni slikam, ki nam jih riše sen, nismo obremenjeni z vsakdanjikom ali z drugimi ljudmi. V sanjah se zgolj prepustimo temu, kar smo, in temu, kar v tistem trenutku čutimo. Brez filtrov ali olepševanj. Takrat se resnično lahko prepustimo in doživimo sebe v celoti. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v glasbeni svet, nekateri jo uporabljajo celo kot orodje za ustvarjanje radijskih uspešnic. Kako vi gledate na to? Je to lahko zgolj pripomoček ali pa morda nevarnost za iskrenost, ki jo umetnost potrebuje? Mislim, da je umetna inteligenca predvsem orodje, ki ga lahko nekdo uporabi za to, da nadgradi svojo idejo. Vem, da je zelo prisotna pri ustvarjanju, a vendar mislim, da v celoti zgreši bistvo umetnosti same. Umetnost je namreč tu zato, da nam pomaga pri izražanju, da nas razume in da nas popelje naprej v naših čustvih. Tega pa umetna inteligenca ne zmore, saj sama ničesar ne doživlja in ne čuti. Mislim, da je treba ločevati med stvarmi, ki so kulturne, in stvarmi, ki so tržne narave. Umetna inteligenca seveda lahko v glasbi deluje kot pripomoček oziroma orodje, s katerim nekdo želi glasbo prodati, ustvarja po cenejši ceni. Menim pa, da v kulturnem okolju nima velike teže, ker v celoti zgreši bistvo kulturnega ustvarjanja, to je človeško izražanje. Sama se z njo ne ukvarjam preveč. Bolj mi pomaga pri pisanju kakšnih dopisov ali podobnih birokratskih dokumentov. Za ustvarjanje glasbe pa raje zaupam sebi in svojim kolegom, saj tako skupaj doživimo marsikatero izkušnjo, ki nam jo lahko umetna inteligenca zavida. https://www.youtube.com/watch?v=3ED2kvgSCMY&list=RD3ED2kvgSCMY&start_radio=1 Koncert v Cankarjevem domu Lani ste razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kar je izjemen dosežek, še posebej za žanr, ki pogosto velja za nekomercialnega. Kaj nam to pove o občinstvu, smo morda podcenjevali njegov posluh za kakovost? Mislim, da ja, in verjamem, da ljudje radi slišijo kakovostno glasbo. Ljudje znajo ceniti virtuoznost, posebej če se jim vsaj malo približa, in zelo hitro prepoznajo zavajanje. Je pa res, da niso vedno razpoloženi zanjo, kar je tudi prav. Umetnost je češnja na vrhu smetane in tako jo je treba tudi tretirati. Prehod iz socializma v kapitalizem je na glasbo močno vplival, saj je postala prodaja pomembnejša kot ustvarjanje. Nekoč je bilo treba za to, da so tvojo glasbo vrteli na radiu, skozi uredniško sito, ki je presodilo, ali je pesem dovolj dobra ali ne. Zdaj pa je uredništvo komercialnih radiev naravnano tako, da ima sezname pesmi, ki jih vrti z namenom, da privabi čim več poslušalcev. Ne želim soditi, kaj je bolj prav, oboje prinaša dobre in slabe stvari. A s takim obnašanjem trga se tudi ustvarjanje spreminja. Sem mnenja, da glasba ni produkt in glasbena umetnost ni tržna dejavnost, kljub temu da se v tem trenutku tako zdi. Glasba je vedno bila izraz in čutenje, zato je več kot izdelek. Je bližina. In tako kot smo si različni ljudje, so si različne tudi pesmi in glasbene zvrsti. In tako kot niso najboljši in najbolj krasni tisti, ki so najbolj popularni, tako tudi najbolj popularna glasba ni nujno najbolj vredna vsakega poslušalca. A v tem trenutku je žal tako, da marsikdo od nas niti ne dobi možnosti, da bi širši javnosti predstavil, kaj dela, in ljudem omogočil, da se odločijo, ali jih njegova glasba zanima. V poplavi glasbe, ki nastaja ali pa je nastajala v zadnjih dvajsetih letih, se marsikateri izvajalec brez večjih težav popolnoma izgubi in razmišlja zgolj o tem, kako bi ljudem ponudil nekaj samo zato, da bi to kupili. Posledično kakovost pada, ljudje pa s tem pridobijo zelo malo in ostanejo zgolj na hitro zadovoljeni. Pesmi žanrov, kot sta džez in popevka, nagovarjata občinstvo na popolnoma drugačen način. Poudariti želita človeka, odnos in kakovost izražanja. Mislim, da jima je vredno prisluhniti in dati možnost. Zdi se mi, da brez tega na dolgi rok vsi izgubljamo. Z novo vlado prihajajo tudi novi poudarki na področju kulture. Katere konkretne spremembe bi si želeli videti – predvsem za samozaposlene v kulturi in za širšo kulturno ozaveščenost? Kaj bi bilo nujno zaščititi in česa bi se morali pogumno lotiti na novo? To vprašanje bi bilo verjetno bolj primerno za koga drugega, saj sama nisem samozaposlena v kulturi, težko sodim, kako Ministrstvo za kulturo opravlja svoje delo. Mislim pa, da glasbena kultura potrebuje bistveno več podpore in zanimanja širše javnosti. V našem prostoru imamo posebej zahtevno nalogo, saj nas je približno dva milijona in smo edini na svetu, ki govorimo svoj jezik. Smo tudi edini, ki ga lahko resnično podpremo. Zato je pomembno, da ljudje podprejo svoje glasbenike in obiskujejo koncerte tistih izvajalcev, ki so jim všeč. Lepo je namreč videti, da si je nekdo vzel čas in prišel s tabo preživet večer. Ta gesta glasbenikom največ pomeni. Politikom pa bi svetovala, naj se podučijo o tem, kaj vse slovenska glasba in glasbeniki ponujamo. Danes in skozi zgodovino. Naj se zavejo, da je umetnost ogledalo družbe in da smo glasbeni ustvarjalci in ustvarjalci drugih umetnosti eni tistih, ki smo najbolj pripadni naši kulturi, saj jo iskreno udejanjamo, kritiziramo in preko nje ozaveščamo. Le s tem zavedanjem lahko skupaj rastemo naprej in se razvijamo. Želim si predvsem, da bi jih naše delo zanimalo in da v njem ne bi videli zgolj stroška ali bremena, ampak zvestega prijatelja, ki mu je vredno prisluhniti. The post Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 20. julij
Slovenska evrovizijska zgodba navdušila v Münchnu
Slovenski predstavnik Jakob Kapus je na mednarodnem tekmovanju FANVision 2026 v nemškem Münchnu minuli vikend dosegel izjemen uspeh. Med predstavniki 14 držav je osvojil skupno drugo mesto, pri tem pa še posebej navdušil strokovne žirije, ki so mu namenile največ točk med vsemi nastopajočimi. 14 sodelujočih držav Jakob je med 17. in 19. julijem 2026 Slovenijo zastopal s skladbo Samo ljubezen, s katero so legendarne Sestre leta 2002 nastopile na Pesmi Evrovizije. Pesem še danes velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih evrovizijskih uspešnic, kar se je znova pokazalo tudi v Münchnu, kjer je požela odličen odziv mednarodnega občinstva. Pot do uspeha se ni začela čez noč. Po izboru Kluba OGAE Slovenija so sledili tedni priprav, v katerih je ekipa zasnovala nastop, ki je v prvi vrsti spoštoval izvirnik, obenem pa ponudil sodobno in vizualno privlačno interpretacijo. Na odru sta se Jakobu pridružili tudi kraljici preobleke Ami Queen in Miss Pearllicious, celoten nastop pa je predstavljal poklon eni najbolj ikoničnih slovenskih evrovizijskih skladb. Poseben trenutek večera je prišel v zadnjem refrenu, ko je Jakob občinstvo presenetil z izvedbo dela pesmi v nemškem jeziku. Prav ta detajl je po odzivih številnih obiskovalcev požel glasen aplavz in dodatno navdušenje v dvorani. [caption id="attachment_51108" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: OGAE Germany e.V." align="none" width="1000"] [/media-credit] Jakob Kapus na FANVision 2026.[/caption] »Ko smo pripravljali nastop, sem si želel narediti nekaj resnično posebnega za občinstvo v Münchnu. Nemška različica pesmi Wahre Liebe je po mojem mnenju skozi leta dobila bistveno manj pozornosti, kot bi si jo zaslužila. Odziv v dvorani je bil neverjeten in mislim, da je občinstvo začutilo, da je šlo za iskren poklon tako mestu gostitelju kot tudi skladb.,« Jakob Kapus Zmagoslavje za Poljsko Na koncu je zmago slavila Poljska, ki jo je zastopal trio United By Giros s priredbo evrovizijske uspešnice Alcohol Is Free. Poljska je zbrala 214 točk, takoj naslednja je bila Slovenija, ki jih je skupno zbrala 187. Posebej impresiven je podatek, da je Slovenija zmagala v glasovanju strokovnih žirij, kjer je prejela kar 103 točke in prehitela tudi končno zmagovalko Poljsko. Pri občinstvu je osvojila drugo mesto z 84 točkami, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto med vsemi sodelujočimi državami. »Seveda sem upal na lep rezultat, a o samem vrhu si nisem upal preveč razmišljati. Konkurenca je bila izjemna. Ko so seštevali zadnje točke, sem predvsem užival v občutku, da smo pripravili nastop, na katerega smo lahko ponosni. Drugo mesto in zmaga pri strokovnih žirijah sta za nas izjemno priznanje,« je z velikim nasmeškom na obrazu dodal Jakob Kapus. [caption id="attachment_51110" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: OGAE Germany e.V." align="none" width="1000"] [/media-credit] Končni razplet na FANVision 2026.[/caption] FANVision velja za enega največjih spremljevalnih dogodkov evrovizijske skupnosti. Vsako leto združuje predstavnike nacionalnih klubov OGAE, ki na odru izvajajo evrovizijske skladbe in tekmujejo po sistemu glasovanja, podobnem Pesmi Evrovizije. Letošnje tekmovanje je potekalo v okviru tradicionalnega Eurovision Weekenda v Münchnu, kjer se je zbrala evrovizijska skupnost z vseh koncev Evrope. Drugo mesto za Slovenijo »Ko je bilo nastopa konec, smo si vsi oddahnili. Takrat rezultat ni bil več v ospredju, saj smo vedeli, da smo Münchnu predstavili nastop, na katerega smo lahko iskreno ponosni. Še posebej me veseli, da smo tako vrhunski rezultat dosegli prav s slovensko skladbo. V zadnjih letih smo postopno izboljševali rezultate, nadgrajevali nastope in se učili, kako Slovenijo čim bolje predstaviti mednarodnemu občinstvu. Drugo mesto, zmaga pri strokovnih žirijah in drugo mesto pri glasovanju občinstva dokazujejo, da smo na pravi poti. Ponosen sem na Jakoba, celotno ekipo in na dejstvo, da smo poleg nastopa odlično predstavili tudi Slovenijo,« je še povedal vodja slovenske delegacije Jan Vehar. Slovenija je v Münchnu dosegla enega svojih najboljših rezultatov doslej ter še enkrat dokazala, da evrovizijska glasba in predanost skupnosti povezujeta ljudi daleč preko meja držav. https://www.youtube.com/watch?v=v7QhCmo9LtU&list=RDv7QhCmo9LtU&start_radio=1 The post Slovenska evrovizijska zgodba navdušila v Münchnu appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 18. julij
Bo Nemčija na Evroviziji 2027 znova udarila na polno?
Nemška radiotelevizija SWR je začela iskati skladbo in izvajalca, ki bosta Nemčijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2027. Za nacionalni izbor Das Deutsche Finale 2027 si želijo predvsem izrazite glasbene osebnosti, nadarjene novince ter že uveljavljene izvajalce s skladbami, ki združujejo ustvarjalnost, kakovost in močan odrski potencial. Žanrskih omejitev ni Tokrat se SWR ne obrača le na pevce in izvajalce, temveč posebej nagovarja tudi avtorje skladb. Producenti in tekstopisci, ki trenutno sodelujejo z izvajalci pri pesmih z morebitnim evrovizijskim potencialom, lahko prijavijo svoje projekte. Žanrskih omejitev ni, saj so po besedah organizatorjev dobrodošle skladbe vseh glasbenih smeri. Kaj določajo pravila? Pravila razpisa določajo, da morajo biti kandidati najpozneje 1. januarja 2027 stari najmanj 18 let ter imeti močno povezavo z Nemčijo, denimo nemško državljanstvo, stalno prebivališče, dobro znanje nemščine ali nemške korenine. Zaradi organizacijskih razlogov morajo prebivati v Nemčiji ali eni od sosednjih držav. Prijavijo se lahko tudi na nacionalne izbore drugih držav, vendar morajo o tem obvestiti SWR, v primeru uvrstitve v Das Deutsche Finale 2027 pa se morajo iz drugih izborov umakniti. Prijavljene skladbe ne smejo biti javno izvedene ali objavljene pred 1. septembrom 2026, trajati smejo največ tri minute in so lahko v katerem koli jeziku. Pomembna novost razpisa je tudi izrecna prepoved skladb, ustvarjenih z umetno inteligenco. Rok za oddajo prijav je 21. september 2026. Pri izvajalcih bodo v ospredju predvsem odrske izkušnje, izjemne vokalne sposobnosti in profesionalno glasbeno zaledje. Prijave za nemški nacionalni izbor je mogoče oddati prek spletne platforme SWR, kjer so objavljeni tudi podrobni pogoji sodelovanja. https://www.youtube.com/watch?v=7pL9vdpSvnY&list=RD7pL9vdpSvnY&start_radio=1 Nova strokovna ekipa Pri iskanju nemškega evrovizijskega aduta bo sodelovala nova glasbena ekipa, ki jo sestavljajo uveljavljena imena nemške in mednarodne glasbene industrije. Vodja nemške evrovizijske delegacije Tina Sikorski je ob predstavitvi ekipe izpostavila producenta in avtorja Julesa, ki je sodeloval z izvajalci, kot so Helene Fischer, Mark Forster, Bausa, Sarah Connor in Jazeek. Za svoje delo je prejel številna zlata in platinasta priznanja. Ekipi se pridružuje še Florian Müller, nekdanji mednarodni A&R pri založbi Budde, ki danes deluje samostojno in ima široko mednarodno mrežo producentov in avtorjev. Ker želi SWR temeljiteje raziskati tudi neodvisno glasbeno sceno, bo za iskanje izvajalcev skrbela glasbena menedžerka Celina Spanier. Del ekipe je tudi Lilly Behling, ki že več let sodeluje s Pelejem Lorianom pri evrovizijskih projektih, obenem pa je menedžerka evrovizijskega zmagovalca JJ-ja. Nemčija želi z okrepljeno strokovno ekipo očitno razširiti krog potencialnih izvajalcev in avtorjev ter najti skladbo, ki bi se na evrovizijskem odru lahko kosala z največjimi favoriti. Pomemben člen ekipe bo tudi Pele Loriano, ki ga Sikorski opisuje skoraj kot evrovizijsko legendo. Sodeloval je pri glasbeni strategiji zmagovalcev Pesmi Evrovizije 2024 in 2025, več let pa je kot glasbeni direktor oblikoval tudi švicarski pristop k tekmovanju. https://www.youtube.com/watch?v=FpGjPN1E2DE&list=RDFpGjPN1E2DE&start_radio=1 The post Bo Nemčija na Evroviziji 2027 znova udarila na polno? appeared first on Evrovizija.com .
Vita Mavrič: Umetnost je najtrdovratnejši upor proti pozabi
Vita Mavrič je ena tistih umetnic, ki jim oznake, nazivi in kronanja nikoli niso pomenili veliko. Po desetletjih ustvarjanja ostaja zvesta šansonu, besedi in misli, ki od poslušalca zahtevajo nekaj danes skoraj redkega – pozornost. Brez nostalgije in brez iluzij o odrešilni moči umetnosti razmišlja o odgovornosti glasu, minevanju, pozabi in svetu, ki ga vse bolj preplavlja hrup trivialnosti. Toda prav zato verjame, da umetnost ostaja nujna: ker človeku pomaga ohraniti občutek za bistveno in življenje narediti nekoliko bolj znosno. Vita Mavrič Vaš dedek, Vinko Möderndorfer, je bil izrazito angažiran intelektualec in kulturnik. Kaj ste kot njegova vnukinja iz njegove zapuščine ponotranjili – ne zgolj kot umetnica, temveč kot človek, ki razume odgovornost besede in glasu? Iz dedkove zapuščine sem ponotranjila predvsem zavedanje, da je življenje treba živeti budno, z odprtim srcem in z odgovornostjo do sveta. Da je treba sanjati, hrepeneti, želeti, iskreno ljubiti in ob vsem tem tudi vztrajno delati, da vse, kar nastaja v nas, zaživi v polnosti. Njegova dediščina me uči, da beseda ni nikoli samo beseda in da glas ni nikoli brez posledic. V sebi nosita moč, da ranita ali zdravita, da prebujata, povezujeta in puščata sled. Pogosto vas označujejo za prvo damo slovenskega šansona, a sami opozarjate, da umetnost ne pozna hierarhij. Je ta potreba po titulah morda bolj znak stiske prostora, ki si želi jasnih nosilcev tradicije, kot pa resnična refleksija živosti šansona? Ne vem, kdo si je izmislil to obsesijo z nazivi. Takšni nazivi so predvsem prenapihnjen marketinški konstrukt. Umetnost ni tekmovanje in ne pozna prestolov. Nihče nikogar ne more kronati za »prvo damo« ali »kralja« nečesa. To so etikete, ki bolj govorijo o potrebi okolja po predalčkanju in ustvarjanju ikon kot pa o sami umetnosti. Ko si mlad, ne razmišljaš o tem, ali boš pri šestdesetih še vedno stal na odru. Preprosto ustvarjaš. Potem pa te nekega dne razglasijo za »damo«, »legendo« ali karkoli že. Iskreno povedano, to me res ne zanima. Veliko pomembneje se mi zdi, da imam še vedno občinstvu kaj povedati in da ostajam ustvarjalno živa. Nazivi minejo, plakati porumenijo, marketinške parole se zamenjajo. Ostane samo tvoje delo, pa še ta sčasoma s spominom izbledi. Razne titule oziroma nazivi in dosežki so manj pomembni, bistveno pomembneje je biti prisoten v trenutku. Mnogo jih gre skozi življenje, da se ga niti ne zavedajo. Kavarniški muzikal Arabella je združil izjemno igralsko in glasbeno zasedbo. Se danes, v času fragmentiranih produkcij in hitrih projektov, zdi takšna ansambelska ustvarjalnost skoraj romanticizem neke druge dobe? Arabella je bila pravzaprav šele začetek. Sledila je vrsta predstav, kabaretov, kakovostne satire in drugih projektov, ki so nastajali v izjemno ustvarjalnem obdobju. Res je, da je bil to nek drug čas, z drugačno dinamiko in drugačnimi produkcijskimi okoliščinami. Vendar ne idealiziram preteklosti, ne predajam se nostalgiji in ne romantiziram preteklosti. Tega ni v mojem značaju. Takrat sem bila preprosto mlada, polna energije, drznosti in neustavljivih idej. Ko si mlad, se ti zdi, da meja ne obstaja. Od ustanovitve Café teatra je minilo že več kot trideset let, živel je in razveseljeval je publiko polnih dvajset let, njegov arhiv je pohranjen v NUK-u. Absolutno sem vesela in ponosna na vse ustvarjeno, med drugim tudi na festival La vie en rose, ki je petnajst let polnil Gallusovo dvorano, srečna, da sem pustila kamenček v mozaiku tistega časa. Je pa zame bistveno predvsem to, da še vedno ostajam radovedna in ustvarjalna, ne pa da živim od spominov. https://www.youtube.com/watch?v=SKiGhlBX1U0&list=RDSKiGhlBX1U0&start_radio=1&t=27s Šanson Kurta Weilla V šansonu Kurta Weilla, Ne ljubim te več, odzvanja resignirana, a lucidna distanca. Kako vi kot interpretka razumete minevanje – ali v umetnosti res vse zbledi ali prav glasba tistim »ni več« paradoksalno daje novo življenje? Vidim, da ste si ogledali moje stare predstave. Lepo, hvala. Če se vrnem k vašemu vprašanju. Minevanje je nekaj, česar se človek ne more povsem otresti. Vedno se nam zdi, da je ostalo še nekaj nedokončanega, nekaj neizrečenega, nekaj, česar nismo uspeli izživeti do konca. A tisti »ni več«, ki ga omenjate, razumem drugače. Zame ni nujno sinonim za konec. Je predvsem sprejetje dejstva, da se vse spreminja in da je sprememba edina stalnica našega življenja. Prepričana sem, da ima umetnost – naj bo to glasba, literatura ali likovna umetnost – skoraj čudežno moč. Tisto, kar je v življenju minljivo, zna ohraniti živo. Enostavno preseže čas. https://www.youtube.com/watch?v=6DC4Djtew6g&list=RD6DC4Djtew6g&start_radio=1 Specifična glasbena zvrst Z judovskimi šansoni, tudi skozi interpretacijo tradicionalnega Valčka, ste v slovenski prostor vnesli specifično melanholijo in zgodovinski spomin. Se vam zdi, da sodobni poslušalec še zmore slišati bolečino zgodovine, ali glasbo vedno bolj reducira na ozadje? Šanson je specifična glasbena zvrst, ki zahteva nekaj povsem drugega. Zbranost, čas in pripravljenost prisluhniti zgodbi. Če bi bilo res, da tega poslušalec ne zmore več, bi sama že zdavnaj ostala brez občinstva. Pa nisem. Prav nasprotno, publike je vse več. To pomeni, da potreba po poslušanju in doživljanju ni izginila. Sicer pa šanson, ki ga omenjate, ne razumem zgolj kot zgodovinski spomin. Ne pripoveduje samo o preteklosti. Danes, morda bolj kot kdaj koli prej, je opomin sedanjosti. https://www.youtube.com/watch?v=c5uZJIunXDU&list=RDc5uZJIunXDU&start_radio=1 Glasbeno potovanje Šanson Balade s ceste Janija Kovačiča govori o cesti kot večni zapeljivki. Je za vas glasba še vedno potovanje – ali pa po vseh letih postaja bolj prostor vračanja k sebi? Glasba je zame še vedno potovanje. In morda je prav to najlepši način vračanja k sebi. Čar je v tem, da čeprav po tej poti hodim že dolgo, še vedno ne vem, kam me bo pripeljala. Vsakič znova vstopim v neznano, prav iz tega neznanega pa vedno nastane nekaj novega. https://www.youtube.com/watch?v=LDCbIbuTBfQ&list=RDLDCbIbuTBfQ&start_radio=1 Umetnost Album Nokturno žlahtnih duš, posvečen Arsenu Dediću, odpira vprašanje pozabe. Če, kot pravi šanson, »pozablja vse se«, ali umetnost sploh še lahko ohranja spomin – ali le mehča njegovo bolečino? Umetnost je najtrdovratnejši upor proti pozabi. Če bi bilo drugače, je sploh ne bi potrebovali. https://www.youtube.com/watch?v=XdgPxtCsQ2w&list=RDXdgPxtCsQ2w&start_radio=1 Sodobni šanson Sodobni šanson, kot v Svetlobi nove tiranije, jasno nagovarja družbene in politične razmere. Imate občutek, da danes strah res postaja dominantni dirigent sveta – in kakšno vlogo ima pri tem glas umetnika: opozorilno ali tolažilno? Ne vem, ali nam danes dirigira strah. Prej bi rekla, da živimo v kraljestvu trivialnosti. Preplavljeni smo z nepomembnimi informacijami, hrupom in nenehnim odvračanjem pozornosti, zato pogosto ne opazimo tistega, kar je zares pomembno. Že dolgo ne verjamem več, da bi umetnost lahko spreminjala svet. Tudi poezija ga ne more. Ne more spremeniti niti življenja posameznika, ga pa lahko vsekakor naredi znosnejšega. To se mi zdi dovolj velik razlog, da umetnost obstaja. Večkrat ste omenili umik v »mikrokozmos vam razumljivega sveta«, kar pa ne pomeni ustvarjalnega molka – vaš aktualni album to jasno potrjuje, prav tako pa tudi veliki koncert v lanskem letu, ki je deloval kot zgoščen povzetek vaše poti. Ali je ta umik pravzaprav tih upor proti hrupu sodobnosti – in ali danes umetnik potrebuje več poguma za umik kot za nastop? Ne gre za pogum. Gre za osebno, notranjo avtonomijo, ki je zame prostor svobode. Obenem pa verjamem tudi nekaj drugega: oditi moraš takrat, ko ljudje še vedo zate. Če odideš prepozno, je skoraj tako, kot da te sploh nikoli ni bilo. The post Vita Mavrič: Umetnost je najtrdovratnejši upor proti pozabi appeared first on Evrovizija.com .
Tatjana Mihelj zapira pomembno poglavje in začenja novo glasbeno ero
Nekatere pesmi nastanejo hitro. Druge zorijo dolgo, tiho in potrpežljivo, dokler ne najdejo svojega pravega trenutka. Tatjana Mihelj tako v poletnem času predstavlja videospot za orkestralno balado Senza , skladbo, ki se prepleta v njenih dveh maternih jezikih – slovenščini in italijanščini. [caption id="attachment_46401" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Katjuša Karlovini / Studio SOL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj[/caption] Prav posebna zgodba S prepletom slovenščine in italijanščine pesem poslušalca popelje v svet mediteranske melanholije, hrepenenja in svetlobe, ki vedno znova najde pot skozi senco. Prav v tej dvojnosti se skriva tudi naslov skladbe. Senza v italijanščini pomeni »brez«, slovenskemu ušesu pa zveni kot »senca«. Med obema pomenoma se razpira zgodba o izgubah, odločitvah, notranjih bojih in neugasljivi želji po svobodi. O čem govori Senza? »Senza govori o trenutku, ko se odločiš slediti svojemu notranjemu glasu, čeprav ne poznaš vseh odgovorov. Navdih je deloma nastal ob razmišljanju o mitu o Ikarju – o človeku, ki si je upal poleteti proti svetlobi. Zame je ta pesem predvsem zgodba o pogumu. O tem, da si dovoliš sanjati, iskati in začeti znova. Hkrati pa predstavlja tudi zaključek nekega pomembnega ustvarjalnega obdobja. S to skladbo simbolično zapiram poglavje, ki me je močno zaznamovalo, in z odprtim srcem stopam naproti novi glasbeni eri,« pravi Tatjana Mihelj. [caption id="attachment_46402" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Katjuša Karlovini / Studio SOL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj[/caption] Vizualna podoba Zgodba pesmi zdaj dobiva tudi svojo vizualno podobo. Za produkcijo videospota je poskrbel Andraž Gliha iz produkcije Videco.si, ki je atmosfero skladbe prelil v minimalistično in slikovito vizualno pripoved. Posebno noto skladbi dodajajo tudi spremljevalni vokali priznane pevke Maye Sar, bosansko-hercegovske predstavnice na Pesmi Evrovizije 2012, katere prepoznaven glas nežno dopolnjuje Tatjanino interpretacijo in bogato orkestralno zvočno sliko. Skladba Senza je nastala v sodelovanju avtorjev Žige Pirnata, Željka Mladenovića in Andraža Glihe. »Senza zame ni le nova skladba in ni le nov videospot. Je trenutek na poti. Trenutek, ko se ozreš nazaj, se zahvališ prehojeni poti in pogumno narediš korak naprej,« nam zaupa Tatjana Mihelj, ki z novim videospotom za skladbo Senza simbolično zaključuje eno zgodbo in napoveduje začetek nove. The post Tatjana Mihelj zapira pomembno poglavje in začenja novo glasbeno ero appeared first on Evrovizija.com .