Vir: Evrovizija.com
Vesna Neferamis: Ljubiti in biti ljubljen je darilo
Na pragu med vidnim in nevidnim svetom, tam, kjer se šepet narave prepleta s pesmijo duše, tam živi umetnost Vesne Neferamis . Njeno ustvarjanje ni le zbir besed, melodij in barv – je ritual, je poklon neizgovorljivemu, je svetloba, ujeta v obliko. Zazrta v srčiko bivanja, skozi poezijo, glasbo in sliko odstira tančice med svetovi in vabi, da tudi mi prisluhnemo – ne zunaj, ampak znotraj. To je potovanje po pokrajinah duše, skozi katere nas vodi Vesna – kot sočutna sopotnica, ki ve, da ima vsak svojo pot, a da na koncu vsi iščemo isto: stik. S seboj, z drugimi, z Zemljo. In z božanskim, ki nas – kljub vsemu – nikoli ne zapusti. Vesna, v eni vaših pesmi se imenujete Šamanka. Kdo je zares šamanka v sodobnem svetu? Je to vloga, poslanstvo, stanje zavesti? Pesem ima naslov Šamanka. Ne gre za poimenovanje mene same, gre za poimenovanje ženske, ki sledi srcu, naravi, sebi. Ženske, ki pozna duhovni svet in prenaša sporočila na razumljive načine. Moje pesmi so odsev impulza, trenutka, stanja. Pridejo nepričakovano, brez razmišljanja. Vsaka beseda v tej pesmi je v bistvu subtilno sporočilo, nagovor. Predvsem je stanje zavesti, vsaj zame. In kako bi rekli, da danes vzpostavljamo stik z duhovnim svetom – ali je to stik z naravo, s sabo, z nevidnim? Načinov in izbire je veliko. Zavestno doživljanje narave je eden od najlepših načinov doživljanja stika z duhovnim svetom. Sprehod ni le sprehod, korak ni le korak. Čutenje Zemlje, njenih darov, vode, zraka, etra. Tudi mi smo del narave in vedno več ljudi spoznava dragocenosti stika s seboj. Odtujili smo se od sebe, od narave, od ljudi, pa vendar je neka sila v nas, ki nas nežno opominja, da gremo predaleč, in nas vrača v notranji svet. Nevidni, ah, nevidni. Ničesar se ne bi več bali, če bi jih lahko videli. Ko bi vedeli, kolikokrat je marsikatera odločitev v bistvu posledica šepetanja nevidnih. Vsi poznamo občutek, ko je nekaj enostavno prav tako, kot je, četudi sprva nerazumljivo. V pesmi Dala sem ti srce odzvanja iskreno darovanje ljubezni. Verjamete v brezpogojno ljubezen – ne le do sebe, ampak tudi do drugega? Kako se človek nauči ljubiti brez pogojev, brez pričakovanj? Verjamem. Pesem je darilo mojemu možu Danielu. Spomnim se trenutkov, ko se je rojevala. Sedela sva v moji pisarni, jaz sem prepevala melodijo, on me je iskreno in ljubeče podpiral in tisto noč, ko sva jo poslala v produkcijo, sva vedela, da sva ustvarila nekaj najlepšega. Ljubiti in biti ljubljen je darilo. Včasih nas zanese to pogojevanje, pričakovanja nas omejujejo, toda z leti dobimo neko mehkobo, ljubečo strpnost. Midva sva dva zelo različna človeka, ki se neizmerno ljubita že enajst let. Pomislila sem že, da bi tolikšno različnost z nekom drugim težko prenašala, a z Danielom je to najbolj enostaven proces. Ljubezen je resnično tista, ki umakne ovire, izbriše meje, objame in objema. Tega se človek ne nauči, to se preprosto zgodi, ko si dovoliš ljubiti in biti ljubljen. https://www.youtube.com/watch?v=JO0mpzxaftM&list=RDJO0mpzxaftM&start_radio=1 Vaša pesem Kresovi prednikov nas poveže z energijo prednikov. Kako vplivajo naši predniki in naši prastari spomini na to, kdo smo danes? Je možno, da v sebi nosimo tudi nerazrešene zgodbe iz preteklosti – kolektivne in osebne? Marsikaj vpliva na nas, pa se tega ne zavedamo. Nemogoče je razreševati stvari iz točke tukaj in zdaj. Oblikuje nas to, kar smo sami doživeli, pa tisto, kar smo prinesli s seboj iz preteklih življenj, dinamika in vzorci prednikov so seveda prisotni skozi prepletanje naših življenj. Vsaka generacija predstavlja napredek, drugačnost, razvoj. S toliko ljubezni pomislim na naše prednike, s toliko hvaležnosti, kar se v pesmi tudi zelo močno čuti. Brez njih tudi nas ne bi bilo. Dolgo časa sem se sama v sebi jezila na podedovane značajske lastnosti, dokler nisem z vso nežnostjo do sebe in skozi mnoge procese odpuščanja spoznala, da so bile darilo. Spoznala sem sebe in jezo spreminjala v blagost, dopuščanje. Oni so tu. Skozi nas živijo. Včasih, ko slikam, začutim prisotnost. Pomislim, morda je katera od prednic, ki nikoli ni naslikala ene same slike, a se je rodila s tem talentom. Ni bil njen čas. Prepustim ji platno, barve, čopič. Umaknem svoje želje in takrat nastajajo posebne slike. Predniki si zaslužijo najlepše pesmi, daritve pa jim dajemo s tem, da se spominjamo njihovih življenj, se trudimo biti boljši ljudje. Vsak dan znova. https://www.youtube.com/watch?v=PAkvtXQhRaM&list=RDPAkvtXQhRaM&start_radio=1 Pesem Posebna noč govori o svobodi, nežnosti in povezanosti z Zemljo. Kako vi doživljate svobodo – kot notranje stanje ali kot nekaj, kar se zgodi šele, ko smo v stiku z naravo, z drugimi, s seboj? Posebna noč je res posebna pesem. Z njo se je začelo vse, kar je povezano z glasbo v mojem ustvarjanju. Bil je čas epidemije. Bili smo zaprti, žalostni, nismo se mogli družiti, svoboda je bila omejena. Prešinilo me je, da kot umetnica lahko dam svetu nekaj, kar bo prižgalo iskrice upanja, kar nas bo povezalo, da se spet lahko objamemo brez strahu, kot pravi pesem. Svoboda je notranje stanje. Odsotnost strahu je najboljša podlaga za ustvarjanje svobode. Duh je večen, neminljiv. Duša tudi. Naša izvorna esenca je neskončna. Um težko dojema abstraktnost teh pojmov, a nekje globoko v sebi vsi hrepenimo po svobodi, življenju, kakršnega želimo živeti. V našem praspominu so delčki zapisov, da smo to že nekoč živeli, zato doživljamo tisto posebno, subtilno upanje, ki vznikne od nikoder. Duša ve. Sodelovali ste z umetnico Manu Hvala, ki je prepoznavna tudi na velikih evropskih odrih. Kaj vam je prineslo to sodelovanje na osebni in ustvarjalni ravni? In kaj menite, da ste vi prinesli v to povezavo? Manu je izjemna duša. Posebna noč je bila naš prvi otrok. Spomnim se trenutkov vzhičenja, ganjenosti ob rojstvu te pesmi. Bila je darilo, ki je obsijalo veliko vsega, tudi senčne kote, a je bilo nujno potrebno za rast in prepoznavanje draguljev v nas. Glasba je bila moja velika želja, ki sem jo sicer nekam potisnila, ker je bilo toliko drugih delov ustvarjalnega izražanja, a ko se duša odloči, da je čas, ni luknje, kamor bi se lahko skrila. Manu sem takrat občudovala kot majhen otrok. Njen glas, njena naravna in iskrena izraznost. Vse na njej se mi je zdelo popolno. Zanimivo je bilo to, da je tudi ona občudovala nekatere moje načine izražanja, ki so bili meni samoumevni. Druga drugi sva predali globoka sporočila in učenja in danes sem neizmerno hvaležna za njeno in Marjanovo prisotnost, podporo in soustvarjanje pri mojem prvem albumu. Ali smo res lahko kreatorji svojega življenja? Kako naj prepoznamo glas duše in ga ločimo od glasu ega, družbe, sistemov, ki nam pogosto govorijo, kdo naj bi bili? Tu je zelo težko določiti nekaj, kar bi veljalo za vse. Do neke mere kreiramo, nekaj je zagotovo določeno, nekaj je potrebno oddelati in vsi smo na različnih potovanjih. Če izhajam iz sebe, je mogoče izmojstriti vedenje, kdaj spregovori duša. Pri meni je to neizpodbitno. Občutek, ki ga ni mogoče zamenjati z nobenim drugim. Stikalo je vznemirljiva radost pred novim začetkom. Srce se odpre in to je to. Potem sledim, pa sicer nikomur in ničemur v življenju ne. Rada sem sama svoja in svobodna pri izbiranju, kdaj, kam, kako in zakaj. Glas ega je včasih tisti, ki hoče, da narediš najboljše, najlepše, da celo tekmuješ, poskušaš preseči nekaj, kar je naredil nekdo drug. Iskreno, nekaj malega v tem smislu imamo sicer vsi umetniki, sicer ne bi bilo razstav, koncertov, knjig. A to štejem kot dobro, dokler je v takih malih dozah. Res je, družba nam hoče določati, kdo naj bi bili, a če vzamemo to le kot test naše lastne volje, se lahko postavi na glavo, pa ne bo ničesar spremenila. Ljudje z močno voljo in osebnostjo ne potrebujejo drugih, da jim določajo, kdo so. Oni so to, kar so. So naši veliki učitelji skozi zgodovino človeštva. Dovolj je že, če se vprašamo, če res potrebujemo vse to, kar nam dobesedno vsiljujejo. Dovolj je, če se pozorno opazujemo, kako se odzivamo na določene situacije, odnose. Se vprašamo, smo res to, kar jim kažemo, ali je nekje v nas nekdo, ki čaka, da spregovori. Duša vedo govori nežno, ljubeče. Bolj ko se spoznavamo, bolj se približujemo temu, da resnično prepoznamo njeno šepetanje. In takrat, takrat se življenje resnično spremeni. Prioritete postavimo drugače. Zakaj je včasih tako težko sprejeti druge takšne, kot so? Je to odsev naše notranje borbe – da morda še sami sebe nismo v celoti sprejeli? Da. Sebe nikoli ne vidimo tako dobro, kot vidimo druge. Tam je najlažje popravljati. Sebe sprejeti v celoti je največje darilo, a pot do toge nemalokrat ni najlažja. Človek po svoji naravi išče bližnjice in lažjo pot, zato šteje vsak korak na poti sprejemanja sebe. Ne smemo prehitro obupati, kadar vidimo, da morda nismo napredovali toliko, kot smo pričakovali. Pričakovanja lahko znižamo, sprostimo. Pa bo vsak – še tako majcen – napredek postal velik skozi spoznanja o sebi. Smrt in odhajanje sta za mnoge težki temi. Kako vi gledate na smrt – je to konec ali prehod? Kaj se po vašem zgodi z dušo, z energijo, ko telo umre? Zame je duša neumrljiva. Ona ostaja, mi spremenimo obliko, rojevamo se v nova življenja. Ona ve, kdo smo, kdo smo bili, kam gremo. Energija se spremeni. Preoblikuje. Včasih nam podari kakšen zaklad iz zakladnice spominov, odstre tančico do kakšne dežele, posebnega kraja, ki nas pokliče – in ko pridemo tja, je vse tako znano. Celo ljudje se nam zdijo domači, pa je lahko to na čisto drugem koncu sveta. Tam smo nekoč živeli. V drugem času, z drugimi ljudmi. Včasih je dovolj, da stopimo na tla teh krajev, pa se v nas nekaj zgodi. Morda se sestavljanka dopolni, morda srečamo tiste, s katerimi imamo karmične dogovore. Smrt je prehod – tako kot rojstvo. Ko umremo, se nekje drugje začne nov ciklus. Ko se rodimo, se ciklus življenja začne tu. Ostane praznina, velika praznina za tistimi, ki jih ljubimo in imamo radi, a življenje se obnavlja in gre naprej. Živimo v obdobju velikih preobratov – osebnih in kolektivnih. Kako se po vašem odločati v tem času? Po občutku, intuiciji? Kako vedeti, da sprememba, četudi boleča, prinaša rast? Ni garancije, da vsaka boleča sprememba prinaša tudi rast. Včasih nas boli, kadar nočemo pogledati z drugega zornega kota in trmasto vztrajamo pri starem. Odločitve na podlagi svojih lastnih občutkov in intuicije so najboljše, najdragocenejše, res pa je, da se veliko ljudi sprašuje, kako naj vedo, da gre za intuicijo. Predlagam opazovanje sebe. Vsak dan in vsaj nekaj časa. Velikokrat živimo kot na avtomatskem pilotu, počnemo stvari, ki jih počnemo ves čas, izvajamo rutino, ki je pač najudobnejša, ker se ni potrebno prilagajati spremembam, toda v resnici nas sprememba najhitreje in najbolj sigurno pripelje do naslednje točke. Karkoli se dogaja, se zgodi, opazujemo. Z nekim namenom se nam dogaja. Sprejmemo. Pogledamo z vseh zornih kotov. Ugotovimo, zakaj. Vse lahko počnemo, samo v vlogo žrtve ni dobro preiti. V resnici imamo veliko večjo moč v svojem življenju, kot so nam pokazali, nas učili, nam poskušajo dopovedovati še danes. Tam so zakladi, spomini, izvori moči in poguma. Tam, kjer ne iščemo pogosto. V nas samih je vse. Če pogledate naprej – kam gre po vašem svet? Kam gre človek, Zemlja, naša zavest? In kam greste vi – kot umetnica, kot duša, kot ženska v tem času? Svet se spreminja, a se spreminja, odkar vemo zanj. Na določene spremembe smo bolj občutljivi, bolj se nas dotaknejo, a svet gre naprej. Vedno so obstajali ljudje, ki so prepoznavali širino in globino bivanja samega, obstoj nevidnih sil, ki jih niso zanikali, temveč spoštovali in negovali sveti odnos do narave, sveta, ljudi, in vedno so obstajali ljudje, ki so bili nasprotje od vsega tega. Zavest se prebuja tam, kjer je vse pripravljeno. Človek gre tja, kamor je izbral, da gre. Dovolj je že, da se več ljudi usmeri vase, gladi spore s samimi seboj, z ljubeznijo vzgaja odnose in spusti pričakovanja na realna tla. Morda nekomu v tej inkarnaciji preprosto ni namenjeno, da vse to vidi in prepozna, a tudi takšnega človeka lahko vzljubimo, če ga sprejmemo takšnega, kot je. Kam grem sama? S tokom, ki me nežno usmerja k ustvarjanju kreacij, ki obogatijo življenja nam vse. Ni naključje, da je šla v produkcijo pesem, ki jo predajam kot nežen objem na koncu. Danes pojem Vam, dragi Bogovi. Iz ljubečih besed stkana pesem naj odmeva med svetovi. Vem, da nas slišite, vem, da nas vidite, vem, da nas čuvate, ta svet nam zaupate. Ko bi le ljubili se med seboj vsi ljudje, častili lepoto bivanja onkraj znanega. Čutili bi utrip srca velikega Svaroga. Slišali pesem Perunovo med skalami, v tišini gora. V nočeh zazrti v nebo prosimo za blagostanje, ko zvezde utripajo, izpolnjujete nam sanje. Jezera skrivajo tančice vodnih vil. Moranin ledeni dih ustvari močan prepih. Svetloba prežene temo. Blizu je svitanje. Človek še vedno spi, a sluti prebujanje. Vesna prinaša cvetlice, Živa prežene meglice, spet se rojeva nov dan, slišim že prve ptice. Danes pojem Vam, dragi Bogovi, hvalnico v imenu vseh, ki ste se nas dotaknili. V srcih naših vas za vedno bomo častili, z ljubeznijo opevali vse, kar za nas ste naredili. The post Vesna Neferamis: Ljubiti in biti ljubljen je darilo appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 24. julij
Evrovizijski koledar: Kaj prinaša poletno obdobje?
Poletje na evrovizijskem koledarju ponavadi predstavlja obdobje spominov na veliki majski izbor , na katerem je mimogrede letos v švicarskem Baslu slavila Avstrija , ne nazadnje pa so tukaj že priprave na nove glasbene in tudi evrovizijske izzive. Poleti se večina držav, ki sodelujejo na Evroviziji (ESC), odloča na kakšen način bodo izbrali novega ESC predstavnika, zopet drugi pa že pohitijo z javnimi povabili in razpisi. Poleg tega je poletno obdobje v mnogih državah priložnost za organizacijo številnih festivalov in glasbenih dogodkov oziroma koncertov, na katerih nastopajo evrovizijske zvezde. Kmalu bo tu nova ESC sezona Medtem ko sama Pesem Evrovizija kot takšna vsaj za trenutek počiva, se ljubitelji glasbe in umetnosti lahko posvetijo raziskovanju novih zvokov in talentov, hkrati pa se pripravljajo na vznemirljive trenutke, ki jih bo v naslednjih mesecih prinesla nova evrovizijska sezona. Več v aktualnem evrovizijskem koledarju, ki ga tedensko dopolnjujemo (opomba: XX pomeni, da datum še ni znan) ... [caption id="attachment_45632" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC 2025 je osvojila Avstrija (JJ - Wasted Love).[/caption] Evrovizijski koledar 2025-2026 Avgust 2025 04. Švica: Začetek prijav za ESC pesem 08. Avstrija: Znano naj bi bilo ESC mesto 2026 18. Finska: Začetek prijav za ESC pesem, I. 24. Finska: Začetek prijav za ESC pesem, II. 25. Švica: Zaključek prijav za ESC pesem, I. 31. Švica: Zaključek prijav za ESC pesem, II. September 2025 01. ESC 2026: Začetek nove ESC sezone 01. Norveška: MGP 2026, zaključek prijav 15. Avstrija: Zaključek prijav za ESC pesem 21. Luksemburg: Zaključek prijav za ESC pesem 25. Španija: Zaključek prijav za ESC pesem Oktober 2025 XX. Luksemburg: Avdicije November 2025 02. Danska: Zaključek prijav za ESC pesem December 2025 13. Gruzija: Otroška Evrovizija 2025 XX. Znane sodelujoče države na ESC 2026 XX. Nizozemska: Izbrana bo ESC pesem XX. Albanija: Festivali i Këngës [caption id="attachment_46543" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Evrovizija.com" align="none" width="1000"] [/media-credit] Novo leto, novi izzivi ...[/caption] 2026 Januar 24: Luksemburg: Luxembourg Song Contest 2026 Februar 10. Španija: Benidorm Fest 2026, 1. predizbor 12. Španija: Benidorm Fest 2026, 2. predizbor 14. Danska: Dansk Melodi Grand Prix 2026 14. Španija: Benidorm Fest 2026, finale 24. Sanremo 2026: Prvi večer 25. Sanremo 2026: Drugi večer 26. Sanremo 2026: Tretji večer 27. Sanremo 2026: Četrti večer 28. Sanremo 2026: Sklepno dejanje 28. Finska: UMK 2026, finale Marec XX. ESC 2026, izbrane morajo biti vse pesmi April XX. ESC 2026, obdobje predevrovizijskih zabav Maj XX. ESC 2026, prvi predizbor (12. ali 19. maj) XX. ESC 2026, drugi predizbor (14. ali 21. maj) XX. ESC 2026, veliki finale (16. ali 23. maj) [caption id="attachment_6636" align="alignnone" width="841"][media-credit name="Foto: Pixabay" align="none" width="841"] [/media-credit] ESC 2026 bo gostila Avstrija.[/caption] The post Evrovizijski koledar: Kaj prinaša poletno obdobje? appeared first on Evrovizija.com .
ESC 2026: 17 držav že potrdilo sodelovanje
Čeprav se nova evrovizijska sezona še ni začela, mimogrede, ta se začne 1. septembra 2025, je 17 držav že potrdilo sodelovanje na jubilejnem glasbenem tekmovanju, ki bo potekalo ali v Innsbrucku ali pa na Dunaju. O mestu, ki bo gostilo 70. Pesem Evrovizije, ravno v času poletja odloča avstrijska ORF, odločitev pa bo znana še pred novo evrovizijsko sezono. Sodelovanje že potrdilo 17 držav Je pa zato nekaj več znanega o nekaterih sodelujočih državah, ki so do sredine julija 2025 že potrdile sodelovanje na ESC 2026. Te države so: Albanija, Avstrija, Danska, Finska, Grčija, Izrael, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Srbija, Španija, Švedska, Švica ter Velika Britanija. Andora, ki je nazadnje sodelovala 2009 ter Bosna in Hercegovina, ki je nazadnje sodelovala 2016, sta vmes že sporočili, da jih na ESC 2026 ne bo. [caption id="attachment_12972" align="alignnone" width="850"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="850"] [/media-credit] RTV Slovenija še ni potrdila sodelovanja na ESC 2026.[/caption] Uradni seznam bo znan decembra Glede ostalih držav (ki sicer sodelujejo vsako leto) se pričakuje, da bodo svojo odločitev sporočile po poletnih počitnicah oziroma v jesensko-zimskem času, kar je povsem pričakovano z evrovizijsko časovnico. Pozno jeseni bo najprej znan neuraden (oziroma neobvezujoč) seznam sodelujočih držav, dokončen uraden seznam za novo ESC edicijo pa bo znan v prvi polovici decembra 2025. Za ESC 2024 so bile vse sodelujče države znane 5. decembra 2023, za ESC 2025 pa 12. decembra 2024. Več v našem ESC koledarju, tukaj . Sicer pa se v različnih medijih in evrovizijskih krogih se špekulira, da bi v Avstriji lahko morda prvič sodeloval Kazahstan. O povratu naj bi razmišljala Severna Makedonija (nazadnje je sodelovala 2022). Enako velja za Slovaško, ki je nazadnje sodelovala 2012. Na drugi strani je tu San Marino, ki naj bi razmišljal o nesodelovanju. Nekaj pomislekov o (ne)sodelovanju pa je zaradi nepreglenosti glasovanja na ESC izrazila tudi Slovenija ... [poll id="102"] The post ESC 2026: 17 držav že potrdilo sodelovanje appeared first on Evrovizija.com .
torek, 22. julij
Lara Krneža po MMS-u: Bilo je naporno, a zagotovo nepozabno
Lara Krneža je glasbenica iz okolice Velenja, ki je na letošnjih Melodijah morja in sonca predstavila čutno balado Morje, povej. Čeprav poje že dolgo, Lara pravi, da so se ji z nastopom v Avditoriju uresničile otroške sanje. Z mlado pevko smo se pogovarjali o njenih vtisih z nedavnega festivala, njeni glasbeni poti in načrtih, ki jih že kuje za prihodnost. [caption id="attachment_46366" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lara Krneža na odru MMS 2025.[/caption] Navdih v estetiki in lepoti Lara, kakšni so vaši občutki po festivalu, kako ste zadovoljna s to izkušnjo? Čeprav sta od festivala minila skoraj dva tedna, sem še vedno polna vtisov. Hvaležna sem za to priložnost, srečna, ker sem spoznala ogromno čudovitih ljudi, bila obkrožena s svojimi najdražjimi in ponosna sem nase, da sem uresničila svoje sanje. Ves teden, ki sem ga pred festivalom preživela na Obali, mi bo ostal v najlepšem spominu. Res je bilo lepo. Malo naporno, a zagotovo nepozabno. V Avditoriju ste poskrbeli za zelo eleganten nastop. Kako pomemben je za vas vizualni del nastopa? Ali menite, da glasbo v sodobnem svetu res 'poslušamo z očmi'? Najlepša hvala za kompliment. Sama imam zelo rada lepe stvari. Estetika in lepota me navdihujeta. Zdi se mi, da je v sodobnem svetu tudi zunanja podoba zelo pomembna. Vendar nima pravega pomena, če lepota ne prihaja od znotraj. Zagotovo danes 'poslušamo tudi z očmi', vendar je bistveno tisto, kar je očem nevidno. Kot pravijo – kdor hoče videti, mora gledati s srcem. V Portorožu so vas spremljali tudi vaši domači. Kako pomembna je za vas njihova podpora? Podpora domačih mi pomeni največ. Čeprav je stati na takšnem odru velik izziv, je s podporo najdražjih vse lepše in enostavnejše. Prav tako mi ogromno pomeni podpora prijateljev, znancev, sokrajanov in drugih, ki so zaslužni za to, da sem lahko na odru zasijala v najboljši luči. [caption id="attachment_46309" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lara Krneža - Morje, povej[/caption] Od Šoštanja do Pirana Predstavili ste tudi videospot za svojo festivalsko pesem. Kako je potekalo snemanje? Kako ste izbirali lokacije? Videospot smo posneli v enem dnevu. Začeli smo v mojem domačem kraju, v Šoštanju, kjer smo par izsekov posneli v čudovitem ambientu Vile Mayer in na našem Glavnem trgu. Potem smo nekaj kadrov posneli še v krasnem okolju Velenjskega jezera, na pletarci in na Visti. Popoldne smo namenili za snemanje v Piranu. Bili smo v okolici cerkve svetega Jurija, na ozkih ulicah in ob morju. Bil je zelo vroč junijski dan in komaj sem se zadržala, da nisem skočila v vodo (smeh). V času sončnega zahoda smo se odpravili še do Sečoveljskih solin in ujeli še zadnje sončne žarke. In morje zavzema pomembno mesto tudi v vaši pesmi … Seveda. Soline imajo s svojo čarobnostjo prav poseben čar in pomen tudi v videospotu. Pesem Morje, povej govori o ljubezni do življenja in iskanju prave ljubezni. Soline simbolizirajo preobrazbo morja v sol in ponazarjajo, kako lahko ljubezen, ki jo najdemo v sebi ali drugih, spremeni naše življenje v nekaj pomenljivega in nas preobrazi. Ravno zato smo jih umestili tudi na konec pesmi. Sicer pa sem vedno znova impresionirana nad vsemi lepotami, ki nam jih ponuja naša čudovita Slovenija. V videospot sem želela vključiti domače kraje in pa seveda Piran ter Portorož, kjer je festival Melodije morja in sonca doma. Po poklicu ste pravnica – kdaj vas je vaša pot ponesla v svet glasbe? Tako je, po poklicu sem pravnica. Trenutno opravljam sodniško pripravništvo. Reševanje pravnih problemov mi je v izziv, omogoča mi organiziranost in rutino, glasba pa je zame pobeg v nek drug svet, kjer ni pravil. Že od nekdaj sem bila v tem svojem svetu in čutila nerazdružljivo povezanost z glasbo. Ko so mi sosedi čestitali za nastop na festivalu, so mi rekli, da se spomnijo, kako sem se kot majhna punčka sprehajala po ulici in si ves čas prepevala. Glasba me je res spremljala na vsakem koraku. Na kulturnih prireditvah pa sem začela nastopati in peti proti koncu osnovne šole oziroma v gimnaziji. Takrat sem z veseljem nastopila na šolskih koncertih in proslavah. Kasneje, v času študija, pa sem se povezala z mojim kitaristom, ki je bil takrat prav tako študent prava. Moja akademska pot se je tako vedno lepo prepletala z glasbo in petjem. Povedali ste, da imate radi zimzelene pesmi. Katere med njimi najraje poslušate in prepevate? Res je, zelo rada imam slovensko glasbo in slovenske popevke. Vse od Ure brez kazalcev, ki sva jo vedno pela z dedijem, Poletne noči, ki me spomni na vse poletne večere, do pesmi Med iskrenimi ljudmi, ki je ena izmed lepših pesmi, prav zaradi svojega sporočila. Za pesem Dekle iz zlate ladjice sem pred nekaj leti posnela priredbo, letos pa si želim v sodelovanju z Oto Pestnerjem, ki sem ga spoznala na Melodijah morja in sonca in je izjemna oseba z vrhunskim vokalom, zapeti Vse je lepše, ker te ljubim. Imate še kakšne glasbene načrte? Se želite udeležiti še katerega festivala? Glasba me je vedno popeljala tja, kamor mi je bilo namenjeno. Letos sem se povsem brez pričakovanj prijavila na festival in bila zelo presenečena, ko sem bila izbrana za finalistko Melodij morja in sonca. O udeležbi na novem festivalu trenutno ne razmišljam. Želim si uživati v poletju in se predati vsem poletnim radostim. Proti koncu leta pa se bom posvetila novim glasbenim projektom. Verjamem, da me bo pot tudi v prihodnje ponesla tja, kamor spadam. https://youtu.be/cUgqZiYvzMA?si=kyTz8Ruru-ahIsD3 The post Lara Krneža po MMS-u: Bilo je naporno, a zagotovo nepozabno appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 21. julij
Kako Alya Elouissi vidi srce Jadrana?
Naša glasbenica Alya Elouissi je bila kot edina predstavnica iz Slovenije s pesmijo V srcu Jadrana uvrščena med 17 finalistov iz držav bivše skupne države, ki so se predstavili v tekmovalnem delu festivala RFM Biser Jadrana 2025, ki je potekal med 18. in 19. julijem v Tivatu (Boka Kotorska, Črna Gora). Alya Elouissi, glasbenica in igralka slovensko-alžirskih korenin, ki je bila nedavno prepoznana tudi kot prva afrobeat slovenska izvajalka, je zelo ponosna, da je lahko s skladbo V srcu Jadrana na festivalu Biser Jadrana 2025 zastopala Slovenijo. Besedilo in glasbo za tekmovalno pesem je napisala Alya Elouissi, pri produkciji pa je združila moči z Neisho – Nežo Buh. Videospot za pesem bo izšel ob izteku poletja ... https://www.youtube.com/watch?v=vLqTKtl-xds&list=RDvLqTKtl-xds&start_radio=1 The post Kako Alya Elouissi vidi srce Jadrana? appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 20. julij
Dare Kaurič po zmagi na MMS: Uspeh danes ni več samoumeven
Dare Kaurič , glasbeni kameleon, ki v svojih avtorskih delih skače v različne glasbene stile, kot kaže, ne počiva. Zmagovalec 44. festivala Melodije morja in sonca namreč to poletje še dodatno razveseljuje z albumom duetov Muzika za ples, katerega rdeča nit so dueti, ki jih je posnel z izvajalci, ki jih nadvse ceni. Čeprav so ti dueti izjemna glasbena popestritev, bomo tokrat s Kauričem ostali pri poletni festivalski muziki, ki sliši na ime Kristalno jasno, s katero je osvojil MMS 2025 . [caption id="attachment_46338" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič, zmagovalec MMS 2025.[/caption] Veliko nagrado MMS 2025 je osvojil Dare Kaurič s skladbo Kristalno jasno, za katero je tudi napisal glasbo. Pod besedilo pa se podpisujeta Dare Kaurič in Tilen Majerič. Nova glasbena pot Dare, po vseh teh letih in vseh žanrskih postajah – kaj je bilo pri skladbi Kristalno jasno tako drugačnega, da ste začutili, da je to tisto pravo in prvo poglavje vaše nove poti? Kot sem že večkrat omenil nimam nekega posebnega občutka za pesem, katera bo postala hit. To se mi vedno dogaja, ko npr. spremljam ali EMO ali druge festivale. Ponavadi je meni najljubša skladba tista, ki konča nekje na koncu. (smeh) Ravno zaradi tega sem letos za spremembo povprašal par dobrih prijeteljev, katero pesem predlagajo, da se z njo prijavim na MMS. Na voljo sem dal tri do štiri predloge in moram reči, da so se vsi odločil za Kristalno jasno. (smeh) Meni kot avtorju so vse pesmi enako ljube, je pa fajn včasih slišati tudi drugo mnenje, kajne?! V predstavitvi in našem intervjuju ste dejali , da vaša skladba Kristalno jasno govori o minljivosti na nek poseben način … da se moramo zavedati, da nič ni večno in da enkrat vse mine. Ampak, vaše pesmi pa bodo večne, kajne? Vse stvari enkrat grejo ... Ne bomo zdaj preveč debatirali o minljivosti življenja, da ne zamorimo preveč ... (smeh) Nekatere pesmi so že, nekatere pa šele bodo postale zimzelene ... Večne?! Kaj je večno? (smeh) V besedilu ste pustili svoj odtis, ker, kot pravite, da ne morete iz svoje kože. Kakšna je pravzapra vaša koža? Mehka, uporna, sanjaška ali ... Devica po horoskopu ... Sanjaški realist, bi rekel sam zase. (smeh) Mariači na odru in v videospotu. Kako pride iz glave avtorja Brizgalne brizge ideja, da poletje 2025 najbolje diši po mehiško začinjeni poetiki in humorju? Ko sem v glavi delal scenarij za video sem - ne vem sicer kako - prišel na idejo, da spot pokrepim s tremi mariači trobentači (Mariachi Los caporales), ki so z veseljem uleteli na snemanje videa. Problem se je pokazal, ko se je izkazalo, da so v času festivala vsi zasedeni z drugimi zasedbami, so pa seveda z veseljem posodili obleke. Treba je bilo samo še poiskat dva fanta, ki bi na odru igrala trobento. Hvala bogu smo jih našli tri dni pred festivalom in obleki sta jima bili kot uliti. Seveda v videu ne moremo mimo Matjaža Javšnika, ki je svojo vlogo oddelal tako kot vedno - profesionalno in odlično. [caption id="attachment_46517" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič in mariači[/caption] Ustvaril okrog 200 skladb Mimogrede, sta kdaj sešteli koliko vseh pesmi ste ustvarili? In koliko jih še čaka v predalu? Sam tega nisem štel, mi je pa kolega povedal, da je preveril pri SAZAS-u in je menda okoli 200 skladb. No, nekaj pa jih definitivno še čaka v predalu, da pride njihov čas. V vseh teh letih ste zabavali, provocirali, dvigovali obrvi … Ampak katera pesem – če bi morali izbrati eno – vas zares definira kot človeka? Katera je vaš osebni dnevnik v treh minutah? Najbolj znana je zagotovo Luna nad obalo, kjer sem se prvič sploh preizkusil v vlogi pevca. Drugače pa mi je najbolj pri srcu Partigiano Di Amor, ki je bila sploh moja prva solo pesem, kjer sem zadolžen praktično za vse in kjer sem se prvič resneje spopadel z aranžiranjem. Pa seveda Kristalno jasno, če komu ni jasno. (smeh) Na odru delujete samozavestno, energično, igrivo … ampak po koncu MMS 2025 ste dejali, da zmage niste pričakovali niti v sanjah. Zakaj ne? Imate kdaj še vedno dvome – ali je to le čar ustvarjalnega duha, ki vedno ostane malo nesiguren? Trema mora biti vedno, ker če je ni, pomeni da ti je vse ravno. (smeh) Skupaj z vso ekipo smo kar veliko truda vložili v nastop in rezultat je bil, kot je bil. Nisem ravno samozavesten tip človeka, je pa zmaga na letošnjem festivalu MMS to mejo postavila malo višje. (smeh) [caption id="attachment_46321" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič - Kristalno jasno[/caption] Iskreno o slovenski glasbi Če bi vas poklical en mlad glasbenik in vas vprašal: »Dare, a se splača vztrajati v slovenski glasbi?« ... Kaj bi mu iskreno odgovorili? Hja, težko vprašanje ... Časi za uspeh so v današnjem obdobju minimalni. Ko smo začenjali s Kingtsoni je bilo ogromno radijskih postaj, ki so z veseljem vrtele slovensko muziko. Danes je tega bore malo oziroma so stvari nekako 'razpalcelirane', razdrobljene in mlad izvajalec težko uspe, sploh če se ukvarja s pop glasbo in naprimer z rockom ali narodnozabavno muziko. Sam sicer v glasbo nisem vstopil v smislu, da bom ob tem kaj zaslužil, ampak predvsem, da sem hranil neke svoje notranje izzive. Sem pa zelo vesel, da od svojega hobija lahko živim. Če ostaneva še malo pri festivalu MMS, kjer ste večkrat nastopili..., kateri nastop vam osebno največ pomeni? Definitvno letošnji, ko je postalo 'Kristano jasno', da sem se odločil pravilno. S Kingston sem nastopil petkrat, solistično pa mislim da štirikrat, pisal pa sem tudi za druge izvajalce. Če bi za konec lahko šepnili kaj samemu sebi, ob prvi zmagi na MMS, kaj bi si rekli? In bi vas tisti mladi Dare sploh poslušal – ali bi vam gladko odvrnil: »Stari, jaz že vem, kaj delam«? Vedno rad poslušam nasvete starejših, bolj izkušenih od mene ... Kar pa ne pomeni, da to vedno tudi upoštevam. (smeh) Malce upornika je pa še vedno v meni. Dare je na festivalu MMS nastopil že dvanajstkrat in ga štirikrat tudi osvojil, kar ga uvršča med najuspešnejše avtorje in izvajalce tega festivala. Trikrat je tako slavil s Kingstoni (Ko bo padal dež - 1996, Cela ulica nori - 1998 in Hotel modro nebo - 2002) ter enkrat z Atomik Harmonik (Brizgalna brizga - 2004). https://youtu.be/Ad-fqklzn9s?si=zpxsQiS9vpmLEBtI The post Dare Kaurič po zmagi na MMS: Uspeh danes ni več samoumeven appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 19. julij
Aleksander Novak iskreno o trenutku, ko je ostal popolnoma sam
Aleksander Novak, priljubljeni glasbenik in avtor številnih pesmi, se je na letošnjem 44. festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu predstavil z novo pesmijo Je ob tebi dosti sonca. S skladbo, ki nosi močno osebno zgodbo in hkrati prinaša lahkotno, poletno energijo, je znova dokazal, da zna čustva preliti v melodije, ki se dotaknejo poslušalcev. [caption id="attachment_46311" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleksander Novak - Je ob tebi dosti sonca[/caption] Pesem z osebno zgodbo Pesem Je ob tebi dosti sonca govori o Aleksandrovi osebni izkušnji, ko je v nekem trenutku ostal popolnoma sam, iskal izhod iz teme in znova našel svetlobo – tako v osebnem kot glasbenem življenju. »V pesmi opisujem občutke osamljenosti, izgubljenosti, praznine ter težke trenutke, ki sem jih zares preživljal. Nato pa pride ona in mi odpre vrata v lepši svet,« pravi Aleksander. Skladba se od uvodnih temnejših tonov odpre v pozitivno, razigrano in energično poletno melodijo, ki jo popestri tudi zapomnljivo, simpatično žvižganje. Besedilo sporoča, da se lahko življenje v trenutku obrne, če ga resnično živimo tu in zdaj, ljubimo in verjamemo vase. »V sebi sem vedno čutil močno energijo, da lahko ljudem pomagam preko svojih pesmi. Ta pesem je tudi moja zgodba, v kateri se bo morda našel še kdo drug ali pa začel verjeti, da si zasluži več,« še dodaja. [caption id="attachment_46505" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleksander Novak predstavlja osebno zgodbo.[/caption] Ljubezen kot preizkušnja in moč Skladba govori tudi o odnosih – o vzponih in padcih ter o tem, kako je pomembno vztrajati skupaj tudi v težkih časih: »In na vrhu in na dnu, s tabo res ne vidim konca« je verz, ki ponazarja moč povezanosti, medtem ko pesem zaključi z iskreno mislijo: »Ob tebi res lepo je živet in s tabo vse doživet.« [caption id="attachment_46508" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleksandrova življenjska sopotnica Sabina in hčerka Ilaria.[/caption] Navdih kljub oviram Aleksander je slaboviden, a to ga ne ustavi pri uresničevanju svojih sanj in ustvarjanju glasbe, ki navdihuje druge. Prav zaradi svojih izkušenj zna iskreno spregovoriti o temi, svetlobi, padcih in novih začetkih. »Če samo jočemo, kako nam je težko, in si ne pomagamo sami, nam bo težko kdo drug pomagal. V sebi nosimo vse prave odgovore za nas,« pravi. Pesem je nastala doma, v Aleksandrovi sobi, kot večina njegovih del, končni zvok pa sta skupaj ustvarila z izvrstnim producentom in prijateljem Alexom Volaskom, ki je poskrbel za aranžma in produkcijo. Prav Alex je takoj začutil, da gre za posebno poletno skladbo, primerno za Melodije morja in sonca – in ni se zmotil. [caption id="attachment_46509" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleksander Novak na odru MMS 2025.[/caption] Zanimivo naključje je, da je Aleksander pesem premierno predstavil na portoroškem odru ravno na rojstni dan svoje hčerke Ilarie, 5. julija 2025, kar je dogodek naredilo še toliko bolj čustven in nepozaben. Videospot kot poletna zgodba Pesem spremlja tudi videospot, ki ga je Aleksander posnel v Simonovem zalivu v Izoli skupaj s stalnim sodelavcem Perico Raiem (avtor videospota) ter asistentom Kristjanom Vatovcem (snemanje z dronom). V videospotu, ki oživi poletno ljubezensko zgodbo, nastopijo tudi njegova življenjska sopotnica Sabina in hčerka Ilaria, ki je prav tisti dan praznovala svoj 7. rojstni dan. Aleksander nastopa z značilno kitaro in v pisanem, poletnem outfitu, ki odraža lahkotnost in optimizem pesmi. Pesem Je ob tebi dosti sonca je iskrena, navdihujoča zgodba o tem, kako si vsak zasluži svetlobo v svojem življenju – le odpreti ji je treba vrata. https://youtu.be/pxmMIwMcXW4?si=qfa6LBlcJ5DNC2MF The post Aleksander Novak iskreno o trenutku, ko je ostal popolnoma sam appeared first on Evrovizija.com .
Nastja Gabor uresničila dolgoletno željo
Energična Nastja Gabor je pred kratkim uresničila dolgoletno željo – s pesmijo, ki govori o prijateljstvu, spominih, radosti trenutka in o tistih, ki z nami delijo leta. Ko je konec leta 2024 praznovala svoj 30. rojstni dan si je želela ustvariti pesem, ki bi ujela občutke tega življenjskega prehoda. A takrat prave pesmi za to še ni bilo ... Zdaj, pred nekaj tedni, so se stvari poklopile. In kot pravi Nastja, je v življenju včasih bolje počakati in narediti tisto pravo stvar – ob pravem trenutku. Pesem Leta letijo tako ni izšla na njen rojstni dan, a je bila velika želja, ki se je uresničila – z močnim sporočilom in v popolnem času. [caption id="attachment_46500" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nastja Gabor[/caption] »Leta letijo je postala moja življenjska himna. Zavedam se, kako hitro beži čas in kako dragoceno je, kdo potuje s tabo skozi leta. Zato življenje živim – vsak dan, vsak trenutek.« Skladba dobila tudi videozgodbo Pesem spremlja barvit, topel in razigran videospot, ki se je odvil v družbi številnih žensk – večinoma Korošic. »Na snemanju je bilo največ žensk, kar sem jih kdaj imela na kupu – ampak namesto dežja smo priklicale sonce. Na koncu pa se je razvila prava noč za spomine – pesem smo pele še dolgo v noč!« Navdih za skladbo so ji bile starejše prijateljice, ki ostajajo povezane kljub vsem življenjskim izzivom: »Naučile so me, da leta niso ovira za otroško veselje. Da je čas za prijateljstva in za trenutke, ki štejejo. In da se je treba znat ustavit, zadihat in objet ljudi, ki jih imaš rad.« Poletje je njen najljubši čas Poletje je njen najljubši čas – z morjem, otroki, prijatelji in brezskrbnimi dnevi na čolnu. »Na morju si skuhamo kosilo kar na čolnu, plešemo, se kopamo, igramo odbojko. V tem hitrem tempu življenja je to tisto, kar najbolj potrebujemo – odklop in dobra družba,« zaključi Nastja Gabor. [caption id="attachment_46501" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nastja Gabor[/caption] Leta letijo je pesem, ki ni le skladba – je opomnik, da štejejo ljudje, ki ostanejo. In spomini, ki jih ustvarimo skupaj. The post Nastja Gabor uresničila dolgoletno željo appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 17. julij
MareziJazz tudi letos navdušil ljubitelje jazza
Na prizorišču, imenovanem Višta v Marezigah, se je v soboto, 12. julija, zaključil tridnevni 20. mednarodni festival big bandov MareziJazz. Festival, ki ga v celoti organizirajo prostovoljci, je eden izmed največjih prostovoljskih dogodkov pri nas, hkrati pa tudi največji festival bigbandovske glasbe v srednji Evropi, namenjen pa je spoznavanju, ohranjanju in razvijanju jazzovske orkestralne glasbe. Glede na odzive občinstva in nastopajočih, je to tudi festival z najlepšo kuliso in izvrstnim prizoriščem na sploh. Letos ga je obiskalo več kot tri tisoč ljudi. [caption id="attachment_46496" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Damian Sterchi" align="none" width="1000"] [/media-credit] MareziJazz že od leta 2006 utrjuje svoj sloves kot največji festival big bandov v Evropi.[/caption] MareziJazz – mednarodni festival big bandov je, kot že samo ime pove, festival namenjen predstavitvi glasbe velikih plesnih orkestrov oziroma big bandov. Festival big bandov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo big bandov Slovenije in Mladinskim društvom Marezige že vrsto let zapored z velikim navdušenjem organizira največji srednjeevropski festival big bandov. »Na splošno so festivali big bandov redkost v Evropi. Kar se tiče občutkov ob dvajseti obletnici, je bilo precej stresno obdobje. Kljub temu je ekipa zelo ponosna, da smo festival pripeljali tako daleč, kljub vsem težavam s financiranjem, organizacijo in tehničnimi izzivi. Za izvedbo festivala smo imeli letos okoli štirideset prostovoljcev, ožja ekipa pa je štela med pet in deset ljudi. Največje presenečenje letošnjega festivala so bili afro-kubanski glasbeniki s štirimi ali petimi grammyji, zelo kakovostna zasedba,« je povedal Andrej Filipič, soorganizator MareziJazza. Letos je bil MareziJazz prvič dobrodelen, posvečen Mateji Filipič, ki je festival sooblikovala od samega začetka. Od leta 2011 je skrbela za njegovo grafično podobo, od leta 2019 pa je bila koordinatorka festivala. Lani je umrla zaradi trojnega negativnega raka dojk. Gre za agresiven tip raka, ki je pogostejši pri bolnicah, mlajših od 40 let. Organizatorji so v času festivala zbirali dobrodelne prispevke za raziskave trojno negativnega raka dojk in promocijo ženskega zdravja, uspelo jim je zbrati več kot 2.500 evrov. [caption id="attachment_46491" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Damian Sterchi" align="none" width="1000"] [/media-credit] Letos je bil MareziJazz prvič dobrodelen, posvečen Mateji Filipič, ki je festival sooblikovala od samega začetka.[/caption] »Najbolj me je navdušila energija mladih glasbenikov in njihovo iskreno veselje do te glasbene zvrsti. Veseli me, da se mladi ukvrajajo z malo bolj zahtevno glasbo, jo poslušajo in igrajo,« je svoje občutke delil Tulio Furlanič, vrhunski vokalist in dolgoletni obiskovalec MareziJazza. Trije festivalski dnevi Festival je v četrtek, 10. julija otvoril big band poletne šole Zgrabi Zvok, ki jo MareziJazz izvaja v sodelovanju z JazzObala, kolektivom vrhunskih jazz glasbenikov in mentorjev. »Delavnica Zgrabi Zvok je letos potekala že četrto leto. Primerna je za vse, ne glede na starost, ki si želijo novega jazzovskega znanja ali ga želijo nadgraditi. Naša mentorska ekipa se je res sposobna prilagoditi kateremu koli nivoju jazza. Najmlajši udeleženec je imel 11 let, najstarejši pa 45, starostne omejitve ni —pomembno je le, koliko si kdo želi znanja. Če si tega želijo in če so pripravljeni delati, potem so dobrodošli. Zelo poudarjamo medgeneracijsko sodelovanje,« je povedal Sandi Štor, vodja delavnice Zgrabi Zvok. V četrtek so nastopili še Bend-it! Orchestra, En Big Band, 3 Big Band Orchestra in Robert Vatovec Big Band. »MareziJazz predstavlja edinstveno in vrhunsko lokacijo, izjemno vzdušje ter osupljivo število big bandov, ki navdušujejo z izvrstno glasbo,« je povedal Matej Guzelj, jazz trobentač, ki deluje na Nizozemskem in član big banda Bend-it! Orchestra. [caption id="attachment_46492" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Kreativna baza" align="none" width="1000"] [/media-credit] Big band poletne šole Zgrabi Zvok.[/caption] Namen takega festivala je spoznavanje, ohranjanje in razvijanje jazz-orkestralne glasbe. Vsekakor pa se le-ta žanrsko ne omejuje na jazz in njegove podzvrsti, vendar se z avtorskimi repertoarji posameznih zasedb spogleduje z zelo raznolikimi žanri Drugi in tretji festivalski večer Petek, 11. julij je bil izredno zanimiv iz vidika slovenske glasbene zakladnice, saj je Jazz Punt Big Band izvajal avtorske jazz aranžmaje ljudskih pesmi, Big Band Cerknica pa v celoti avtorski repertoar Gorana Krmaca. Nastopili so še Jazz Hiccups, Big Band Grosuplje in Big Band Du Conservatoire de Fribourg. V soboto, 12. julija so zvezdniki EuroCubans, sestavljeni iz legend kubanske glasbe in grammyjevih nagrajencev, ustvarili izvrstno vzdušje. »Zelo sem vesel, da sem letos nastopil na MareziJazzu. Pred dvema letoma sem že nastopal v Sloveniji in res sem navdušen, da sem se lahko vrnil,« je svoje občutke delil Juan Munguia, trobentač zasedbe EuroCubans in dvakratni dobitnik grammyja. V soboto so nastopili še Koroški Big Band, Big Band NOVA in Big Band Krško. [caption id="attachment_46495" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Kristin Primožič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Jazz Punt Big Band je izvajal avtorske jazz aranžmaje ljudskih pesmi.[/caption] MareziJazz že od leta 2006 utrjuje svoj sloves kot največji festival big bandov v Evropi, ki z edinstveno lokacijo s pogledom na morje, prostim vstopom in kakovostno nekomercialno glasbo vsako leto privabi številne obiskovalce, ljubitelje jazza in ustvarjalce z vseh koncev sveta. Tudi letos so bili v ospredju festivala medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje z lokalnim okoljem in kakovostna kultura za vse. The post MareziJazz tudi letos navdušil ljubitelje jazza appeared first on Evrovizija.com .
Simona Rebolj: Evrovizija ne bi smela igrati vloge političnega arbitra – nikoli
Ko se kultura znajde na tnalu političnih interesov, ko umetnost postane orodje propagande ali pa odvečna postranska škoda varčevalnih ukrepov, je čas za iskren pogovor. Simona Rebolj , publicistka, poznavalka medijskega prostora in brezkompromisna opazovalka kulturno-političnega dogajanja, v tem intervjuju ne le razgrne pereče probleme slovenske kulturne krajine, temveč zareže naravnost v srž: kdo ima moč, kdo jo zlorablja in zakaj umetnost – če hoče preživeti – ne sme biti hlapec ne kapitalu ne ideologiji. Z besedami, ki ne dopuščajo sprenevedanja, razgali mit o domnevno častnih zakonih, pokaže na hinavščino kvot, razpadajoči sistem avtorskih pravic in izrojenost glasbene industrije – doma in globalno. To ni pogovor za tiste, ki si zatiskajo oči. Je opomin, da umetnost umira tam, kjer izgubi glas – in dostojanstvo. Referendum o kulturi je bil zgodovinski, a hkrati razkriva, kako ranljivo in politično izpostavljeno je področje kulture. Zakaj mislite, da je kultura pri nas pogosto prva na udaru, ko pride do varčevanja in političnih obračunavanj? Umetnost lahko pomembno prispeva k oblikovanju mentalitete družbe, trendov, vizij in fantazij. Lahko posreduje tudi politično propagando na pripovedni način, ki ga ljudje ne doživljajo kot vsiljevanje političnih stališč. Ravno zato je umetnost hkrati tudi grožnja politiki, če deluje proti interesu kapitala in politike. Ko politika le svojim ideološko pripadnim umetnikom odpira karierna vrata in jih nagrajuje, medtem ko vsem neprilagojenim sporoča, da bodo revni, ignorirani ali celo zatirani usahnili, se zadeve zelo zapletejo. To je bil tudi razlog, da se je v Sloveniji zgodil referendum z vsem hinavskim medijskim hrupom v paketu. Ne le desna politična opcija, ampak tudi relevanten del ljudstva in umetnikov z različnih ideoloških bregov v predlogu zakona o izjemnih pokojninah ni prepoznala častnega in socialno vzvišenega namena Vlade Republike Slovenije. Zaznali smo predvsem politično ugrabitev institucije Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ob izrazito ozkem in do prevajalcev in esejistov celo diskriminatornem kriteriju bi peščici elitnih izbrancev lahko dodeljevali finančne privilegije v zimi življenja. Tako je zvenelo. Nepošten, elitističen in neokusen zakon bi morali bojda sprejeti z navdušenjem, ker prejšnji zakon o izjemnih pokojninah tudi ni dober. Podcenjujoče politično izsiljevanje v polnem sijaju. Vse se je dogajalo celo v kontekstu splošne pokojninske reforme, ki je premnoge v državi upravičeno precej razočarala. Tudi večina umetnikov je in bo očitno še naprej obsojena na pokojnino, s kakršno ni mogoče preživeti. Na žalost so se v dominantnih medijih posebej izpostavljeno oglašali le skrbno izbrani umetniki z raznimi odsluženimi ideološkimi frazami in užaljenostjo, o konkretni vsebini novega zakona pa skoraj spregovorili niso. Te umetnike so mnogi državljani zlahka povezali z določeno politično opcijo. Mnogi zelo zaslužni ustvarjalci so očitno zaradi agresivne politike z obeh strani brega ostali raje tiho. Zelo slabo za stanje duha celotnega naroda, za suverenost in živost umetnosti pa sploh. Umetniki se danes ne borijo več za medijski preboj in živ dialog z ljudstvom. Hrupno in iskreno se občasno oglašajo skoraj le še v burnih javnih razpravah o razdeljevanju denarja. Zgolj po pričkanju za denar si jih premnogi ljudje tudi zapomnijo, bistveno manj pa vedo, kaj sploh ustvarjajo in predvsem zakaj. To je posledica uničujočega strupa diktature kapitala, na katerega žal niso imuni tudi mnogi umetniki. Kvote v slovenski glasbi so namenjene zaščiti domače produkcije, a mnogi opozarjajo, da kvantiteta še ne pomeni kvalitete. So kvote v sedanji obliki res učinkovito orodje ali zgolj birokratska rešitev brez vizije? Če mediji predvajajo domačo glasbo le ponoči, da zadostijo kvotam, verjetno ni razloga za zadovoljstvo. Če mediji posiljujejo občinstvo z nekakovostno domačo produkcijo zaradi klientelizma in korupcije v ozadju, izvajajo negativno selekcijo in hkrati vplivajo na nižanje splošnega okusa za glasbo, se spet nimamo česa veseliti. Kapital vedno išče poti za najlažji zaslužek. Avtorje in izvajalce bi morali predstavljati tudi preko atraktivnih televizijskih oddaj z nastopi in intervjuji. Ko je nastala na tem področju kriza, so pop glasbeniki za samopromocijo uporabljali nacionalni izbor za Pesem Evrovizije – EMO, zdaj se pa ravno najbolj profesionalni izvajalci tudi tega ne upajo več posluževati, ker sta tekmovalni značaj prireditve in večno sumljiva glasovalna mašinerija mnogim verjetno povzročila več škode kot koristi. In zdaj na nacionalni javni televiziji v vročih terminih kraljujejo kvečjemu narodnjaki, komercialne televizije pa itak ne predvajajo nikakršnih zanimivih domačih oddaj. Le še resničnostni šovi, kvizi in druge cenene rešitve za polnjenje vsebinsko siromašnega programa. Glasbenikom preostane le boj za pozornost na spletnih platformah. "Evrovizija je bila od nekdaj izrazito komercialna prireditev in hkrati tudi politična propagandna arena z močnim nacionalnim in tekmovalnim nabojem." SAZAS je pogosto tarča kritik – od netransparentnosti do zastarelega načina delovanja. Menite, da ta sistem še služi svojemu namenu, ali potrebuje korenito reformo, da sploh lahko sledi realnosti sodobne glasbene produkcije? SAZAS je že zaradi sumov o koruptivnem delovanju že zdavnaj izgubil zaupanje, kar je več kot dovolj, da postane institucija disfunkcionalna. Korenita reforma bi bila nujna zaradi novih tehnologij in še marsičesa. Glasbeniki se morajo povezovati in si prostor pod soncem izboriti. Živimo v zelo tekmovalnem in surovem obdobju, ko zgolj korektna moledovanja za milost in poštenost žal ne zaležejo. Treba je zahtevati, razgrajati in se boriti. Hkrati pa vsi umetniki – ne le glasbeniki – ne smejo pozabljati, da bi moralo biti v njihovem interesu, da je umetnost dostopna vsem. Če postanejo avtorske pravice ali splošna bitka za dobiček ovira, da bi katera koli umetnost prodrla do najširšega kroga občinstva, si umetniki pljuvajo v lastno skledo. Če postane umetnost le luksuzno blago, je izgubila svoje poslanstvo. Če umetniki hirajo v siromaštvu, pa ubijamo tudi umetnost. Vsega omenjenega se je treba zavedati, ko se ustvarja ali spreminja sistem. Evrovizija je že dolgo več kot le tekmovanje v glasbi – postala je politična arena. Kako razumete aktualne dileme okoli sodelovanja Rusije, Izraela in Ukrajine? Kje je meja med umetnostjo in politično odgovornostjo? Evrovizija je bila od nekdaj izrazito komercialna prireditev in hkrati tudi politična propagandna arena z močnim nacionalnim in tekmovalnim nabojem. V zadnjih letih pa je politizacija predvsem v skladu s politično zaostrenim stanjem v Evropi in širom po svetu prebila dno. Težave imam predvsem z udeležbo Izraela, ker sploh ne gre za evropsko državo. Enako velja za Avstralijo, Azerbajdžan in tako dalje. Že vključevanje držav, ki niso del Evrope, gromko sporoča, kakšno prednost imata politika in kapital. Sledi še kupljena pravica velikih držav, da nastopajo v finalu mimo mučenja v polfinalnih tekmah. Enako nezaslišano je izključevanje držav iz političnih razlogov. Evrovizija po mojem mnenju ne bi smela igrati vloge političnega arbitra. V nobenem primeru. Izključitev Rusije in Belorusije ter neenakovreden odnos do Izraela sta Evroviziji že povsem izmaličila neokusno naličen obraz. Odziv javnosti in glasovanje že itak določene države tudi na politični podlagi kaznuje ali nagradi. Zadnja zmaga Ukrajine je bila tipičen primer vpliva politizacije, zadnja zmaga Izraela po volji občinstva pa tako sumljiva, da razpravljamo že o možnih zarotah Mosada, pa če se sliši še tako bizarno glede na razvedrilni kontekst prireditve. Politična odgovornost ali neodgovornost je po mojem mnenju v domeni umetnika. Odziv javnosti pa je tisti, ki recipročno vpliva na usodo ustvarjalca in njegovega dela. Naloga tistih, ki ustvarjajo prostor za izražanje, je izključno v tem, da omogočijo kanal za pretok dialoga. Če pa naj bi bila vojna tisti neprebavljiv mejnik za izključevanje držav, bi morali vzpostaviti pravilo, ki bi določalo, da ne nastopajo vse države, ki so vključene v vojno. Brez presojanja, katera udeleženka v vojni naj bi bila absolutna žrtev in katera absolutna agresorka. Geopolitika in zgodovina sta preveč kompleksni vedi, da bi lahko neki evrovizijski poslovneži uveljavljali svoje interesne sodbe v imenu pavšalnega moraliziranja. Tega ne bi smeli njim in njim podobnim zgodovinskim in političnih analfabetom nikoli zaupati. Kateri slovenski evrovizijski nastop je po vašem mnenju uspel preseči tekmovalni okvir in zares pustil sled v slovenski ali celo evropski glasbeni zavesti? Zakaj ravno ta? Mislim, da se vsi zavedamo, da zaenkrat še noben slovenski evrovizijski nastop ni pustil posebej globoke sledi kjer koli. Kdaj pa kdaj je imela Slovenija kakšen močan adut, ki ga je pokvarila z vsem ostalim, kar tvori celoten paket nastopa in promocije. Najboljši paket v celoti in predvsem ob pravem času glede na takratni splošni trend je bil po mojem mnenju nastop Tanje Ribič s pesmijo Zbudi se. Zaznala se je profesionalnost skladatelja Saše Lošića s smislom za patos, suspenz in dramo. Tudi scenski nastop z orkestrom in oprava Tanje Ribič sta bila na okusnem nivoju. Izstopali sta estetika in harmonija v pristopu do projekta. Ni pa noben možen nauk nikoli prodrl dovolj globoko v slovensko zavest. V Sloveniji so bile nadpovprečno promovirane in predvajane Sestre s precej povprečnim šlagerjem, ki je bil na evrovizijskem odru precej slabo izveden in temu primerno prezrt. A po mnenju slovenskih politikantov na domači sceni naj bi šlo za izjemno prelomnico v sprejemanju drugačnosti, ki naj bi odmevala po širnem svetu. V resnici za Evrovizijo zgolj pojav transvestitov na odru ni bil nič posebnega, saj je s to agendo že nekaj let pred Slovenijo zmagal Izrael s transžensko izvajalko Dano International. https://youtu.be/Q62JQRWk40o?si=CmYhlacXENVlOvUA Spor med Maraayo in Niko Zorjan je odprl vprašanje meja avtorskih pravic, nadzora in etike v slovenski glasbeni industriji. Kaj ta primer pove o razmerjih moči med avtorji, izvajalci in menedžerji pri nas? Niti ne gre le za razmerje moči pri nas, ampak za globaliziran neoliberalni sistem, ki korenini v Ameriki in smo se mu povsem podredili tudi v Sloveniji. Religija kapitala pravno in ideološko privilegira trgovce in menedžerje. Ustvarjalnost, smisel in vsebina so postranskega pomena. Le potrošna roba na trgu, ki se hitro spremeni v bolj ali manj recikliran odpadek. Religija kapitala ne pozna razlike med umetnostjo, vijakom ali hamburgerjem. Tudi človek je zgolj uporabna potrošna roba. In vsi naj bi bili podjetniki, če ne želimo v načrtno vedno bolj izropani in podhranjeni državni sferi usahniti. Najbolj priporočljivo je, da smo čim manj vezani na kakršno koli vsebino, ustvarjalnost, smisel ali celo žlahtno čustvo. Za cilj čim večjega dobička se je treba posluževati predvsem patološke propagande, vseh vrst klientelizma in grdobij na račun konkurence, kar se ljubkovalno imenuje lobiranje. V Ameriki je zato že vsem jasno, da tudi na področju popularne glasbe vladajo legalizirane gangsterske tolpe in brezdušne korporacije, ki pač tržijo določeno robo in si lastijo vse, kar in kolikor si lahko. Ne lastijo si le avtorskih pravic, ampak tudi večji del pojavnosti in življenja izvajalcev, ki jih privabijo z denarjem in bliščem, potem jih pa zasužnjijo, ožamejo in izpljunejo, ko se izrabijo ali če ne ubogajo. Ni afera reparskega mogotca Diddyja, pri kateri se prepletajo precenjeno prodajanje brezveznih komadov, seksi izvajalk, prostitucije, strelskih obračunov in podobnega, prva tovrstna afera in ni zadnja. Na plano so privrela le določena kriminalna razkritja zaradi moči drugih lobijev, ki jim je nek kriminalni Diddy očitno zdaj v napoto. Enak primer je bil Harvey Weinstein v legalizirani gangsteriadi na področju filma. Vsi so vedeli vse, ampak uprli so se šele takrat, ko so drugi lobiji postali močnejši in so tudi mediji kar naenkrat poročali o zadevah, o katerih prej dokazljivo obveščeni niso hoteli niti pisniti. Frank Zappa je že zdavnaj – takoj po razmahu monopola MTV – pozval srenjo popularne glasbe, naj se množično upre diktaturi korporacij. A se je večina žal med preštevanjem bankovcev potuhnila. Podelitev grammyjev je zato danes le še bedna šala. Nagrajujejo in promovirajo najnižji skupni imenovalec poraznega okusa za glasbo, od vsepovsod pa smrdi po takšni ali drugačni prostituciji. Modna industrija za takšne prireditve trži le še svetleče krpice na nivoju obskurnega bordela. Če se ne pojavi na sceni Kanye West v fazi akutne norosti, bi vsi umrli od dolgočasja. Samo še bizarne norosti in ekscesi lobotomiranih estradnikov držijo občinstvo vsaj malo budno. Skratka, v nobenem oziru ne gre za glasbo. V Sloveniji se je razvil podoben model mentalnega brodoloma, le da je bolj naiven in provincialen. Na trgu upravlja s pop glasbo le nekaj poslovnežev z verjetno slabšim posluhom in odnosom do glasbe, kot ga premore želva do simfonij. Oni pač prodajajo robo. Glasbo preočitno razumejo kot kopiranje že stokrat skopiranih in sestavljenih zvokov in ritmov. V besedila se raje ne bi spuščala, ker je presramotno. Umetna inteligenca bo pretežni del aktualne scene res z lahkoto izpljunila in nadomestila, ker sistemskega kolesja ne poganjajo ustvarjalni presežki in pečat avtentičnosti. Razlika med Ameriko in neko ugrabljeno postsocialistično malo državo je le v tem, da se pri nas vsa ta gmota najbolj pohlepnih in slavoželjnih komolčarjev cufa za drobtine. Njihova moč je pa v tem, da so sposobni predvsem ovirati in onemogočati najbolj nadarjene ustvarjalce. Zato so pri nas najbolj legendarni kakovostni bendi ali posamezni avtorji večinoma sami svoji menedžerji in mnogo lažje gre tistim, ki so uspeli že najkasneje na začetku aktualnega stoletja. Takrat se prostor še ni tako potrošniško povampiril in je bila tudi kakovostna glasba zelo dobrodošla v medijih. Novim mlajšim resničnim talentom pa je danes težje prodreti in obstati z avtorsko glasbo. Že investicije v zagon kariere so lahko za marsikoga misija nemogoče. Primer Maraaye in Nike Zorjan me sam po sebi ni pretirano ganil, saj nisem prepoznala boja posebej kakovostne ali avtentične glasbenice proti domnevnima menedžerjema, ki naj bi skušala uničiti slovensko Joan Baez. Nika Zorjan je veliko izgovarjala kratke stavke o srcu, vrednotah in predanosti glasbi, vendar je dvakrat podpisala pogodbo. Najbolj verjetno ravno zato, ker ji je pogodba točno tega producenta nudila možnost, da bo lahko hitro postala slavna, za kar je bila očitno pripravljena prepevati tudi absurdno nebulotične in otročje pesmice. Marjetka in Aleš Vovk sta z umikom videospotov z YouTuba opomnila, kdo je pravzaprav večinski avtor pesmi in propagande. Spote sta vrnila na YouTube po pogromu v javnosti, na žalost pa tudi po tem, ko sta prejemala grožnje z razkritjem nekih neprijetnih zasebnih skrivnosti. Te grožnje so bile vključno s telefonskim pogovorom predvajane kar na družbenih omrežjih. Kot da se ne bi nič posebnega zgodilo, je sledila poravnava. To prav gotovo niso zgodbe o boju za izjemno glasbo in glasbenike, ampak so zgodbe o delovanju nekih legaliziranih tolp pri trgovanju z bolj ali manj ugrabljeno robo. O glasbi in umetnosti nasploh smo se prenehali pogovarjati, resnih recenzij ni in vsi se obnašajo, kot da kriteriji ne obstajajo in da je bojda vse stvar okusa, pa so zato kar vsi blazno s srcem in dušo predani izjemni umetniki. Pajade. Takšno ideologijo širijo seveda navadni marketinški guruji brez razvitega okusa za kar koli na svetu. Bistvo je pa v tem, da dokler se večina izvajalcev in avtorjev na sceni pretvarja, kot da ne dojema dobro, kaj se dogaja, ker se nihče ne bi rad komu zameril, da ne bi bil še ob kakšno plesnivo drobtino več pod mizo, se je treba zavedati, da so tudi ubogi oropani in prevarani umetniki tihi podporniki pokvarjenega sistema. Večina upa, da se bo nekako izmuznila k preboju brez boja in poguma. Zato v takšnem oportunističnem vzdušju ne prenašam dobro moraliziranja. Niso mi ljubi omledni in bedni komentarji, ki se v javnosti nasmihajo raznim Marjetkam in Alešem, češ saj smo vsi le dragi kolegi, po skritih kotih pa bruhajo in brusijo nože za hrbti kolegom, ko so zgolj njim osebno pač v napoto. Nekateri avtorji se na festivale prijavljajo pod psevdonimi, ker drugače ne bi bili izbrani. Kaj to pove o transparentnosti izbirnih postopkov in o tem, kako dejansko vrednotimo glasbeno delo v Sloveniji? Vsi se očitno zavedajo, da sceno obvladujejo razni šušmarji, ki bi jih transparentnost in ustrezni kriteriji odpihnili s prizorišča. Ampak oni so tam in vladajo, ker jih nihče ne napodi in ker zadostna kritična masa občinstva požre vse, kar jim kdo gnilega porine pred nos, če je le dovolj plačane reklame po medijih. Vprašanje soavtorstva je pogosto zlorabljeno – že bežen prispevek se uradno priznava kot avtorski delež. Je to simptom pokvarjenega sistema, kjer je ustvarjalnost postala predvsem orodje za finančno izčrpavanje skupnega lonca? V vsakem primeru so lahko najbolj suvereni in tudi prepričljivi tisti glasbeniki, ki so dejansko sposobni ustvarjati svojo glasbo in besedila, sicer se odstotki soavtorstva režejo kot rojstnodnevna torta. Ustvarjalnost nikoli ni orodje za finančno izčrpavanje katerega koli lonca. Lonce izčrpavajo neustvarjalni ljudje, ki zgolj nekaj obrtno sestavljajo ali kopirajo, ker bi radi uživali predvsem zveneč status, slavo in dobiček. Ni mi tudi povsem jasno, zakaj bi resen ustvarjalec sploh potreboval bežen prispevek. Manj je bežnih prispevkov, bolj je prispevek avtorsko kompleksen, prepričljiv in daljnoročno obstojen. Pogosto slišimo tezo, da je lahko tudi glasba oblika simbolnega nasilja – s ponavljanjem ideoloških sporočil, z banalizacijo ali s kulturnim elitizmom. Kdaj po vašem mnenju glasba izgubi svojo emancipatorno moč in postane orodje manipulacije? Glasba postane orodje politične ali kapitalske manipulacije v trenutku, ko avtor ne ve, kaj bi, pa planira svoj produkt na podlagi preračunljivega premisleka, kaj naj bi bilo v danem trenutku aktualno, tržno obetavno, politično ali aktivistično zaželeno. Že pomislek napoveduje umor pristnosti, kar je umor prepričljive ustvarjalnosti in na koncu umor umetnosti. Ostanejo nam le skopi obrtni izdelki z bleščečo embalažo, ki so jih polna smetišča. In vemo, da se že na splošno dušimo v smeteh. Kako bi ocenili družbeno angažiranost slovenskih glasbenikov? Se vam zdi, da se večinoma raje umikajo iz političnega prostora ali da morda niso dovolj reflektirani, da bi sploh zavzeli stališče? Večinoma niso dovolj reflektirani, da bi zavzeli stališče, kar sploh ni tako slabo. Mnogo huje je, če razni medijski prepoznavni obrazi hrupno širijo stališča, za katera si celo domišljajo, da jih dovolj dobro razumejo, čeprav se področju niso posvečali več od minutke na leto. Nekoč je bila domišljavost zvezdnikov pri izražanju nepremišljenih stališč zelo pogosta in medijsko obilno podprta, prodana politična agitacija mnogih pa že prav absurdno brezobzirna. Lepega dne pa so sceno preplavila družbena omrežja. Razkazovati so se začeli številni ljudje, ki so oponašali obnašanje, čvekanje, hvalisanje, moraliziranje in seksi poziranje tradicionalnih zvezdnikov. Tradicionalni zvezdniki – predvsem iz sfere popularne glasbe, mode in filmske industrije – so se morali vključiti v igro, da ne bi prehitro pozabili na njih. In kar naenkrat so bili na voljo z enim klikom, njihovo afnanje pa se ni zdelo več bolj zanimivo od drugih običajnih ljudi, ki so se promovirali kot influencerji. Mnogi tradicionalni zvezdniki so se pogosto s samopromocijo osramotili in javnost je tudi z njimi komunicirala enako kot z vsemi ostalimi. To pomeni, da niso bili deležni le aplavzov, ampak so jih dosegle tudi brutalne kritike in žaljivke. Tradicionalno zvezdništvo s promocijsko avro vzvišenosti je zdrknilo v zaton. Cesar je ostal gol. Zvezdniki se zdaj zavedajo, da ob izražanju skopih in predvidljivih stališč ne bodo več le sprejemani ali celo čaščeni, ker bi jih etablirani mediji lahko varovali pred pljunki, pa so zato bistveno bolj raje tiho. Zdaj se najbolje odrežejo v srcih javnosti tisti estradniki, ki uspejo dovolj uspešno izigravati simpatične slehernike. Kot prijetna soseda, ki razkriva globoke skrivnosti peke zdravih kolačev, ali fejst sosed, ki širnemu svetu predstavlja izjemno filozofijo fitnesa. To je najbolj varna slava. Če prestopijo prag varne povprečnosti, jih lahko doleti kazen. Tudi prijetna, domačna in čustveno trpeča Taylor Swift z močno bazo oboževalcev je plačala za spolitiziran zdrs. Ko so jo mediji izpostavili kot podpornico demokratske kandidatke pred zadnjimi volitvami v Ameriki, je doživela pravi pogrom zasmehovanja, češ da naj se raje še naprej ukvarja z bivšimi tipi, ker o politiki pač nima pojma. Politično je postala kvečjemu simbol zasmehovanja obupa demokratov. To je bila velika prelomnica med prej in danes. Tudi agitacija Beyonce, ki so jo celo povezovali z afero Diddyja, je demokratom prej škodila kot koristila. Donald Trump je imel ubožno podporo zvezdnikov. Vendar je se Trumpu ta deficit obrnil v prid, ker je postala pomembnejša podpora Elona Muska, ker je obvladoval družbeno omrežje X. Infrastruktura in drugo orodje za promocijo danes prevladata v koristi. Šovbiznis je začel veljati za neresno in nerazgledano sfero. Ker so postali zvezdniki tudi mnogi podkasterji, ki intervjuvajo po lastni želji razne politične analitike, aktiviste, podjetnike, umetnike in druge osebnosti, ki lahko sestavijo več od petih stavkov na določeno tematiko, so estradniki pogoreli in ugotovili, da je molk včasih res vreden več kot zlato. Tudi v Sloveniji se javne osebnosti očitno vedno bolj zavedajo nevarnosti izjavljanja. Zaenkrat se na ta fenomen tišine ob pomembnih družbenih ali političnih vprašanjih v Sloveniji odzivamo še precej negativno. Pogrešamo njihov pogum in podporo. Po drugi strani pa smo tudi mi že del spletne kulture in temu primerno na preži. Jasno je, da čim kdo zbere pogum in se oglasi, to še ne pomeni, da se bo zanj dobro končalo. Pogumneža bo dobršen del javnosti lahko raztrgal do kosti za vsako piko ali vejico. Na ta običajno turbulenten pojav virtualnega življenja se najtežje privadijo ravno osebe, ki so bile nekoč vajene, da jih mediji varujejo pred surovimi odzivi ljudi. Slovenski pop glasbeniki so še posebej raje tiho in objavljajo na družbenih omrežjih le kakšne kičaste selfije, fotografije svojih hišnih ljubljenčkov ali osladne pozdravčke z morske obale. Vse skupaj je večinoma zaradi hlepenja po tem, da bi še vedno vsem ugajali, zelo povprečno in dolgočasno. The post Simona Rebolj: Evrovizija ne bi smela igrati vloge političnega arbitra – nikoli appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 16. julij
Glasbeni večeri Pod zvezdami še vedno odmevajo
Že šesto leto zapored se skozi celoten junij v idiličnem ambientu domačije Vina Kobal odvijajo nepozabni dogodki Pod zvezdami – vrhunska vinsko-glasbena doživetja so tudi letos pritegnili množico obiskovalcev – med njimi številne znane osebnosti iz sveta glasbe. Dogodki so bili razprodani v rekordnem času, nekateri celo leto vnaprej – kar potrjuje, da so postali eden najbolj pričakovanih kulturno-družabnih vrhuncev pred poletjem. Skrbno izbrani glasbeniki Prva dva večera sta potekala v znamenju uspešne otvoritve, kjer so obiskovalci lahko uživali v družbi priljubljenega igralca Domna Valiča ter ekskluzivnem večeru Wine Night Only, ki so ga glasbeno obogatili Tjaša Fajdiga in vrhunski plesalci. Sledil je akustični večer s skupino Mi2, ki so v intimni različici nanizali svoje največje uspešnice in pričarali pravo nostalgično vzdušje. [caption id="attachment_46468" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mi2[/caption] Stoječe ovacije Da so člani skupine Batista Cadillac ena najbolj – če ne kar najbolj – prepoznavnih soul-funk skupin pri nas, ni treba posebej poudarjati. Na domačiji Kobal so to znova dokazali in s svojim energičnim nastopom poželi stoječe ovacije. Večer je potekal v izjemnem vzdušju, ki so ga s presežki opisovali tudi številni znani obrazi v občinstvu. Med obiskovalci smo opazili Dinamitke iz muzikala Mamma Mia, mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran ter njeno sestro Leticio. Pevka Alenka Godec je bila navdušena nad odlično organizacijo, čudovitim ambientom in prijetnim vzdušjem, ki ga ustvarja simbioza vrhunskega vina in glasbe na najvišji ravni. Tri izjemne pevke, ki blestijo v muzikalu Mamma Mia, so soglasno pohvalile izbor glasbenih gostov in izrazile navdušenje nad celotnim večerom. [caption id="attachment_46466" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Batista Cadillac[/caption] Glasba za dušo »Akustični Batista Cadillac so nas dodobra pretresli – v najboljšem smislu. Večer, ki je napolnil srce in dušo ter malce ‘znucal’ podplate.«, pove Damjana Golavšek ter dodaja: »Pri Kobalovih vino ni le pijača, temveč vez. Hrana ni le obrok, temveč zgodba. In zvezde niso le nad nami, temveč tudi med nami. Kraški večer. Z okusom. Z dušo. Z glasbo Batista Cadillac, s posebno energijo, ki nas je ta večer ponesla celo v Španijo« Simono Vodopivec Franko pa je očaral topel in osebni sprejem Kobalovih: »Očarani smo nad toplino Kobalovih. Za lažje podoživljanje večera, ki je polnil dušo, srce in želodčke, pa še darilo – teranova penina. Z veseljem se bomo vrnili!« [caption id="attachment_46472" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Šank Rock[/caption] Za zaključek še Šank Rock Dogodke Pod zvezdami so letos na veličasten način zaključili legendarna skupina Šank Rock. Gledalce so navdušili s svojimi največjimi uspešnicami, ki so zaznamovale več kot 30 let njihove bogate glasbene kariere. Poskrbeli so za čudovit akustični večer, ki se je začel s prefinjeno klavirsko spremljavo in postopoma prešel v energičen nastop šestčlanske zasedbe vrhunskih glasbenikov. Program so dodatno obogatili nežni zvoki violine in čela, ki sta jih pričarali dve izjemni glasbenici Anja Bukovec (violina) in Nuša Planinc (violončelo). [caption id="attachment_46469" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Šank Rock[/caption] The post Glasbeni večeri Pod zvezdami še vedno odmevajo appeared first on Evrovizija.com .
torek, 15. julij
Matjaž Kumelj s koncertom Zlata leta ganil Divačo
Nedavno se je osrednji trg v Divači prelevil v prizorišče čarobnega večera, kjer je Matjaž Kumelj s svojim novim glasbenim projektom Zlata leta znova navdušil občinstvo. Po seriji uspešnih božičnih koncertov se je tokrat predstavil v poletni ediciji, kjer je ob spremljavi 12-članskega orkestra zazvenel z največjimi uspešnicami slovenskih popevk ter zimzelenimi melodijami legend Franka Sinatre, Michaela Bubléja, Elvisa Presleya ter drugih. [caption id="attachment_46476" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika z Nikonom" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matjaž Kumelj[/caption] Dve izjemni gostji Večer je zaznamovala izvrstna glasba, eleganten program in pristna čustvena povezanost z občinstvom. Obiskovalci so uživali v brezčasnih baladah, duetih in vrhunskih aranžmajih, ki so skladbam dodali novo dimenzijo. Matjaž je na oder povabil tudi dve izjemni gostji – Alenko Godec in Nušo Derenda, ki ju danes lahko šteje že za prijateljici in stalni del svoje koncertne zgodbe. Skupaj so ustvarili nepozabne glasbene trenutke, ki so občinstvo ganili do solz. »Velikokrat, ko je konec koncertov, doma pomislim in se probam zavedti, kakšno čast imam, da lahko oder delim z največjimi imeni pri nas v Sloveniji. Res je, da se že dodobra poznamo, ampak spoštovanja do vrhunskih pevk, ne bom nikoli izgubil,« dodaja Matjaž. [caption id="attachment_46477" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika z Nikonom" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Derenda, Alenka Godec in Matjaž Kumelj[/caption] Nepogrešljiv del ekipe so bile tudi odlične back vokalistke Trio Ladybugz, brez katerih, kot pravi Matjaž, preprosto ne gre. [caption id="attachment_46479" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika z Nikonom" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matjaž Kumelj in Trio Ladybugz[/caption] Čustveni vrhunec večera Navit čustveni trenutek je bil zagotovo ta, ko je Matjaž zagledal v občinstvu svojo mamo, kateri je posvetil pesem You Raise Me Up. "Po recimo četrti pesmi sem v publiki opazil svojo mamo, ki mi je pred tem rekla, da se koncerta žal ne bo mogla udeležiti. Ampak mama kot mama – tudi tokrat je prišla, kot že tolikokrat doslej. Ko sem jo zagledal, so me preplavila čustva. Vedno je bila moja največja podpora, še od začetkov kariere. Nikoli ne zamudi koncerta in – kot zanimivost – karte si vedno kupi sama, saj želi pokazati, da me podpira stoodstotno. Med pesmijo You Raise Me Up me sem imel cmok v grlu, a sem pesem nekako odpel, zagotovo pa ne popolno. A vem, da je publika začutila iskrenost trenutka. Takšni večeri te spomnijo, zakaj delaš to, kar delaš." [caption id="attachment_46475" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika z Nikonom" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec in Matjaž Kumelj[/caption] Koncert, ki je trajal kar dve uri, je Matjaž povezoval sam – z osebnimi zgodbami o začetkih kariere, anekdotami z odrov in zaodrja ter z veliko mero humorja. Prav ta pristnost in energija med njim, glasbeniki in gostjami je tisto, zaradi česar se občinstvo vedno znova vrača. S koncertom Zlata leta Matjaž dokazuje, da vrhunska glasbena doživetja niso rezervirana zgolj za december – zdaj jih lahko doživljamo tudi poleti. Njegov novi projekt bo v prihodnjih mesecih zaživel po različnih krajih Slovenije, že jeseni pa obljublja tudi novo avtorsko pesem, po vsej verjetnosti balado. [caption id="attachment_46478" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika z Nikonom" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Derenda[/caption] The post Matjaž Kumelj s koncertom Zlata leta ganil Divačo appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 14. julij
Tu so koncert Adija Smolarja, odlična znižanja in še padel nad mestom
Za poletni glasbeni večer bo s torkovim after-work koncertom (15. julija) poskrbel legendarni slovenski kantavtor Adi Smolar , ki bo na Aleji Sky nastopil ob 20. uri. Pripravite se na glasbeno poslastico, polno humorja, življenjskih resnic in zimzelenih hitov, kot sta »Jaz sem nor« in »Bognedaj, da bi crknu televizor«. Po krajšem poletnem premoru vas bo nov sklop izvrstnih glasbenikov spet presenetil v torek, 19. avgusta. Celoten program je objavljen na aleja.si . Poletna znižanja Poletni nakupovalni utrip je kot nalašč za osvežitev vaše garderobe z izbranimi kosi vrhunskih blagovnih znamk. V prijetno ohlajeni ALEJI vas številne trgovine vabijo z odličnimi poletnimi znižanji, tudi do 60 %, na izbrane izdelke, kjer bo vsakdo našel nekaj zase. Za poletna oblačila zavijte v trgovine C&A, H&M, Reserved, Tom Tailor, Calzedonia, Intimissimi, Iuman Intimissimi Uomo, Lisca in Galileo. Poletna obutev in modni športni dodatki vas čakajo v trgovinah Mass, Deichmann, Sport Vision, Buzz in Office Shoes. Veliko izbiro sončnih in korekcijskih očal najdete v Optiki Clarus, v Big Bangu pa vas pričakujejo z vrhunskimi elektronskimi napravami po najboljših cenah. Starši, pozor: pripravite se že zdaj na novo šolsko leto in imejte brezskrbne poletne počitnice. V naši najmodernejši nakupovalni destinaciji najdete vse, kar potrebujejo mali in veliki šolarji. [caption id="attachment_46463" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ujemite poletni utrip v Aleji.[/caption] Združite prijetno s koristnim Med nakupovanjem lahko otroke razveselite z obiskom v Planetu Lollipop, kjer bo igra na več kot 500 m² domišljijskih doživetij vsako nedeljo do konca avgusta prav posebna: Happy dan z nižjo ceno igranja, in sicer prva ura za samo 2 evra, vsaka naslednja pa le 1 evro. Starši si lahko med igro svojih najmlajših privoščijo svoj trenutek poletnega oddiha ali aktivnega preživljanja prostega časa na novih padel igriščih, ki vas čakajo na Aleji Sky. Preverite globalni športni fenomen, ki je obnorel tudi številne zvezdnike, kot so Luka Dončić, Leonardo Dicaprio in Zlatan Ibrahimović. The post Tu so koncert Adija Smolarja, odlična znižanja in še padel nad mestom appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 13. julij
60. festival Pivo in cvetje še kako odmeva
Festival, ki ga poznajo in obiskujejo generacije, je letos prinesel dvojno praznovanje. 60. festival Pivo in cvetje, ki se je odvil med 11. in 13. julijem, je bil namreč tudi vrhunec praznovanj ob 200-letnici varjenja piva v Laškem. Dve pomembni prelomnici, dve spoštovanja vredni obletnici in eno veliko doživetje. [caption id="attachment_46440" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] 60. festival Pivo in cvetje 2025[/caption] Petkov glasbeni večer Prvi festivalski dan je postregel z vrvežem, ki je presenetil tudi najbolj optimistične napovedi, z odlično glasbo, veseljem in množicami – kot jih Laško pozna iz svojih najboljših festivalskih let. Že prvi večer se je v Laško zgrnilo več deset tisoč obiskovalcev, ulice so znova oživele, glasbeni odri pa zasijali v polnem sijaju – med njimi kulinarične postojanke in kotički za osvežitev in smeh. Ob jubilejni 60. izvedbi festivala, ki hkrati zaznamuje tudi 200 let pivovarstva v Laškem, je bila še posebej slavnostna tudi otvoritev festivala s svečanim nagovorom župana Občine Laško Marka Šanteja in s tradicionalnim zabijanjem pipe v festivalski sodček piva na odru Zlatorog, ki ga je letos opravila direktorica Pivovarne Laško Union Marta Bulhak. Glasbeni pridih svečanosti so na odru dodali Maja Keuc in Tokac z izvedbo znane jubilejne pesmi ob 200-letnici pivovarstva, kot presenečenje pa so nastopili Fehtarji, ki so to pesem premierno izvedli v narodnozabavni priredbi. [caption id="attachment_46431" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tokac in Maja Keuc[/caption] [caption id="attachment_46454" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maja Keuc in Tokac[/caption] Smetana slovenske glasbene scene Na odrih Zlatorog in 200 je nastopila smetana slovenske glasbene scene: Magnifico, Jan Plestenjak, Šank Rock, Maraaya, Nuša Derenda, Luka Basi, Dejan Dogaja in sestavljeni ansambel iz številnih glasbenih skupin, ki je z mogočno energijo zaigral najlepše viže iz bogate zapuščine Lojzeta Slaka. Na odru Etno na občinskem dvorišču so goste zabavali Alpski kvintet in Oto Pestner. Množice ob vseh odrih so prepevale, plesale in praznovale – s priljubljeno pijačo v roki in z Laškim v srcu. [caption id="attachment_46453" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alpski kvintet in Oto Pestner[/caption] [caption id="attachment_46430" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luka Basi[/caption] [caption id="attachment_46437" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Jan Plestenjak[/caption] [caption id="attachment_46432" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] [caption id="attachment_46436" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dejan Dogaja[/caption] [caption id="attachment_46438" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Magnifico[/caption] [caption id="attachment_46439" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Šank Rock[/caption] Vzdušje je bilo tisto pravo – domače, veselo, glasno. Laško je znova postalo središče Slovenije, kraj, kamor drugi julijski vikend že dolga leta vodijo vse poti. Znova se je dalo začutiti festival, kakršen je bil nekoč, ko se je v treh dneh v Laškem zbralo tudi do 120.000 obiskovalcev. Tudi letos je festivalski utrip presegel pričakovanja. Sobotni koncertni večer Festival Pivo in cvetje Laško je tudi zadnji dan koncertnega dogajanja upravičil svoj sloves največjega slovenskega glasbeno-etnografskega dogodka. Mesto je bilo polno – razprodano! Kljub temu so organizatorji v petek objavili in v soboto ob 16.00 tudi sprostili še dodaten sveženj vstopnic, ki so v dolgi vrsti čakajočih pošle v manj kot eni uri. Tisti, ki so oklevali, so ostali brez vstopnic in zamudili izjemen, za Slovenijo ter bližnjo okolico tudi edinstven spektakel. [caption id="attachment_46444" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Severina[/caption] [caption id="attachment_46457" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Severina[/caption] Laško je preplavila množica obiskovalcev od vsepovsod, ki so do zadnjega kotička napolnili prizorišča, ulice in gostinske lokale. Med odrom Zlatorog na Trubarjevem nabrežju in odrom 200 na Aškerčevem trgu se je vse do pozne noči vila nepretrgana reka ljudi, ki so želeli ujeti čim več doživetij z obeh ključnih odrov. Na odru 200 so navdušili Tjaša in Uroš Steklasa, Miran Rudan & Indesign, hrvaška pop zvezdnica Severina ter priljubljeni narodno-zabavni Fehtarji. Odlična izbira izvajalcev je razkrila, da je bilo letošnje prizorišče pod odrom preprosto premajhno za tako številčno publiko. Na odru Etno na občinskem dvorišču so zvenele domače melodije kvinteta Dori, ki so dvignile predvsem domačine v poskočne polke in zibajoče se valčke. Na odru Zlatorog pa so obiskovalci do dveh ponoči prepevali skupaj s skupino Flirrt, Vladom Kreslinom in Malimi bogovi, skupino Big Foot Mama in ta trenutek najbolj vročim imenom slovenske glasbene scene, skupino Joker Out. Navdušenje nad množičnim obiskom mogoče še najbolje opiše uvodni pozdrav Roka Lunačka, frontmena prvih nastopajočih Flirrtov. »Zaradi zgodnje ure smo pričakovali kakih 40 do 50 ljudi pod odrom, nikakor pa ne do konca zapolnjenega Trubarjevega obrežja. Hvala, Slovenija!« [caption id="attachment_46445" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Uroš in Tjaša[/caption] [caption id="attachment_46443" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Fehtarji[/caption] [caption id="attachment_46458" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kvintet Dori[/caption] [caption id="attachment_46455" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Big Foot Mama[/caption] Vrhunec večera Vrhunec večera je bil veličasten ognjemet s sosednjega hriba Krištof, poimenovan Svetlobni šopek, ki je Laško osvetlil v barvah praznovanja, upanja in povezanosti. Kljub množici, je bilo vzdušje sproščeno, prijateljsko, prežeto z navdušenjem in pozitivno energijo. Povsod nasmehi, objemi, glasba in praznično razpoloženje. Polno zasedeni so bili tudi gostinski lokali in festivalski bari, ki so v teh dneh zrasli kot gobe po dežju. Če bi morali izbrati pet besed, ki najbolje opišejo letošnji jubilejni festival, so to: slavje, vreme, dobra volja, optimizem in – skupaj. [caption id="attachment_46441" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Miran Rudan z bandom[/caption] [caption id="attachment_46451" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vlado Kreslin[/caption] [caption id="attachment_46448" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Flirrt[/caption] [caption id="attachment_46450" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mediaspeed" align="none" width="1000"] [/media-credit] Joker Out[/caption] The post 60. festival Pivo in cvetje še kako odmeva appeared first on Evrovizija.com .
Na 30. Marco Polo Fest tudi SLO predstavnica Andreja Z.
Med 17. in 21. julija 2025 bo na Korčuli potekal že 30. Marco Polo Fest. Na mednarodnem festivalu Marco Polo Fest je skozi preteklih 29 let obstoja nastopilo več kot pet tisoč pevcev, skladateljev, glasbenih in plesnih skupin iz petih raličnih celin. In kaj se nam obeta letos? Najprej bo tu festivalski dan, kjer se bodo skozi glasbo preizkušale lokalne dobrote, nato bo 19. julija sledil prvi festivalski (retrospektivni) večer, ki bo uradno otvoril jubilejni Marco Polo Fest 2025. Seveda pa bodo vse oči uprte v nedeljski sklepni večer, ko bo na sporedu že 30. Marco Polo Fest, ki so ga poimenovali Melodije Marka Pola in ki bo prinesel 25 novih skladb. [caption id="attachment_46428" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Na Marko Polo Festu 2025 bo nastopila tudi Andreja Z.[/caption] Na festivalu Marko Polo Fest so v preteklosti nastopila premnoga znana imena iz regije, kot so Tereza Kesovija, Jasmin Stavros, Neno Belan, Emilija Kokić, Toni Cetinski, Dino Dvornik, Alka Vucia, Seid Memić Vajta ter mnogi drugi. Oder pa so zaznamovali tudi številni slovenski glasbeniki, kot so Simona Weiss, Saša Lendero in Miha Hercog, duo Sinji galeb ter drugi. Andreja Z. stavi na skladbo La, la, la Na festivalu pesmi in vina, kot tudi rečejo Marko Polo Festu, so v preteklosti nastopili tudi znani slovenski glasbeniki. In nič drugače ne bo ob jubileju, na katerem se bo s skladbo La, la, la kot 21. po vrsti predstavila pevka Andreja Z. . "Lahko rečem, da je zame oziroma za nas to res velik uspeh. Z mojo ekipo se bomo na Korčuli, na jubilejnem festivalu Marco Polo Fest, predstavili s pesmijo La, la, la, za katero je glasbo in besedilo napisala prav tako glasbenica Mili Korpar, aranžma pa je prispeval Dragomir Herendić. Pesem smo posneli v studiu Zagy Ton pri Ivici Horvatič," je v uvodu dejala Andreja Z. Andreja Z., ki je pred kratkim prijetno presenetila s skladbo Moj habibi , se nastopa izjemno veseli. Hkrati pa poudarja, da ga ne bi bilo, če ji ob strani ne bi stali številni prijatelji. "Oseba, ki je v zadnjih letih odločilno vplivala na to, da sem lahko vztrajala na glasbeni poti je Božo Medvešek. V njegovem studiu (z njegovim ustvarjanjem) je v zadnjih letih nastalo veliko skladb, tudi v sodelovanju z glasbeniki in pisci besedil, kot so Vera Šolinc, Marko Pezdirc in Toni Sotošek. Vpeljal me je tudi v svoj glasbeni svet in mi kot vodja skupine Mambo omogočil dostop do glasbenih odrov v tujini. V veliki meri gre prav njemu zasluga, da sem tako dolgo ostala na sceni. Z njim bom tudi skupaj na odru festivala Marko Polo Fest. Poleg tega pa bo na odru še tretji člen našega benda skupine Mambo, in sicer Marjan Dirnberk. Ob tem bi se rada zahvalila tudi Občini Krško, ki podpira naš nastop," je na kratko strnila Andreja Z., ki se bo - ko preostalih 24 glasbenikov - borila za festivalske nagrade jubilejnega Marko Polo Festa. [caption id="attachment_46427" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andreja Z., Božo Medvešek in Marjan Dirnberk.[/caption] The post Na 30. Marco Polo Fest tudi SLO predstavnica Andreja Z. appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 12. julij
Gino Marino po Splitu 2025: To je bil nastop, o čemer sem nekoč le sanjal
Na Splitskem festivalu 2025, ki se je zgodil v nedeljo, 6. julija se je med drugim s skladbo Anđeli postoji predstavil tudi Slovenec Gino Marino . Mladi glasbenik, ki ga poznamo iz dueta 2B (Gašper in Primož Mihelič), nam je po festivalu zaupal, da je bil to večer, ki ga ne bo nikoli pozabil. [caption id="attachment_46419" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gino Marino[/caption] Nepozabna izkušnja "Na Splitskem festivalu sem pred polnimi Prokurativami zapel svojo avtorsko pesem Anđeli postoje, ki sem jo napisal lansko leto. Zame to ni le pesem, je izraz nečesa globljega, kar prihaja iz moje notranjosti. Publika jo je sprejela z odprtostjo in čustvi, pesem ni dosegla le njihovih ušes, temveč tudi srca. Iskreno sem ganjen in hvaležen za odzive, ki jih prejema. Veseli me, da se že vrti na številnih radijskih postajah po Dalmaciji," nam je v uvodu zaupal Gino Marino, ki je ob tem dejal, da posebno zahvalo dolguje izjemnemu orkestru in maestru Jošku Banovu, ki je s svojo spremljavo ustvaril glasbeno kuliso, ki je ta večer naredila nepozaben. "Kot otrok sem stal na mizi in pel Vela Luka, danes pa sem stal na istem odru, kjer je nekoč pel veliki Oliver Dragojević. Nekaj, o čemer sem nekoč lahko le sanjal. Z gotovostjo vem, da bom to počel vse življenje. To ni le moj poklic, to sem jaz. To je moje srce, moja duša, moja pot. Pred menoj je še veliko nove glasbe, takšne, ki si ne želi doseči le ušes, temveč predvsem to se dotakne tudi src." [caption id="attachment_46423" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gino Marino in Ana Uršula Najev[/caption] Čeprav letos ni bilo neposrednega prenosa na HRT, kar mi je, iskreno, nekoliko žal, saj si tako velik festival z dolgo in bogato tradicijo to vsekakor zasluži, verjamem, da bodo gledalci kmalu prišli na svoj račun. Organizator je namreč obljubil, da bo celotna prireditev predvajana zelo kmalu na HRT. Nastop predvajal na facebooku Ker mnogi, ki so želeli spremljati nastop preko malih zaslonov, v nedeljo te možnosti niso imeli, se je GinO Marino odločil za manjšo ekskluzivo. "Svoj nastop sem v živo predvajal preko Facebooka. Odziv je bil izjemen: doseg je bil velik, komentarji pa topli in številni. Za en večer je moj kanal postal prava Gino Marino TV - GMTV," je povedal mladi glasbenik, ki je za konec dodal, da je vesel, da je v času festivala spoznal, kot pravi sam, tudi dva izjemna človeka – Jacquesa Houdeka in Ano Uršulo Najev. "Z obema smo navezali prve stike, ki jih iskreno cenim in upam, da nas pot v prihodnosti še kdaj poveže. Hvala vsem, ki me spremljajo in podpirajo na tej poti," je zaključil. [caption id="attachment_46421" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Jacques Houdek in Gino Marino[/caption] The post Gino Marino po Splitu 2025: To je bil nastop, o čemer sem nekoč le sanjal appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 10. julij
Eden najbolj legendarnih muzikalov vseh časov, Fantom iz opere Andrewa Lloyda Webbra, je v sredo, 11. julija premierno zazvenel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot eden od vrhuncev 73. Ljubljana Festivala . Vstopnice za preostale predstave so na voljo tukaj . [caption id="attachment_46411" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz predstave Fantom iz opere.[/caption] Fantom iz opere. Gre za čustveno ljubezensko zgodbo o skrivnostnem duhu opere, ki se zaljubi v mlado pevko. Muzikal je prejel ogromno nagrad in ga je videlo že več kot 160 milijonov ljudi po svetu. Ekskluziven vpogled v zakulisje spektakla Na dan premiere so novinarji in fotografske ekipe dobili redko priložnost pokukati v zakulisje ene najbolj tehnično zahtevnih produkcij na 73. Ljubljana Festivalu. Koprodukcija Festivala Ljubljana, Cankarjevega doma, Broadway Entertainment Group, Vigna PR in Koda Events predstavo umešča na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Gostujoča ekipa, ki jo sestavlja kar 80 članov ansambla, orkestra in tehničnega osebja, je medijem omogočila vpogled v srce spektakla – od tehnike do glasbene izvedbe in dramske napetosti. V času zadnjih priprav so si ogledali izbrane prizore iz muzikala – od ikonične The Phantom of the Opera in čustvene All I Ask of You do bleščeče Masquerade – ter dobili ekskluziven vpogled v orkestrsko jamo, kjer je svoje mesto zavzelo več kot 30 glasbenikov pod vodstvom dirigenta Bena Marka Turnerja. Orkester je posebej za to priložnost zaigral tudi orkestralni uvod Entre'Act, ki je še dodatno poudaril bogastvo glasbene partiture te brezčasne mojstrovine. Poleg glasbenega vodje so bili za izjave na voljo tudi pomočnica režiserja Sophia McAvoy, izvršni producent James Bilios, ter glavni člani zasedbe: Nadim Naaman (Fantom), Georgia Wilkinson in Bridget Costello (Christine) ter Dougie Carter (Raoul). Z navdušenjem so spregovorili o specifikah produkcije, umetniškem pristopu, dinamični menjavi vlog in o tem, kako je Gallusova dvorana Cankarjevega doma kar brez prilagoditev sprejela zahteven scenografski ustroj predstave. [caption id="attachment_46412" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz predstave Fantom iz opere.[/caption] Muzikal, ki polni dvorane po svetu Fantom iz opere je eden najuspešnejših in najbolj prepoznavnih muzikalov vseh časov. Od svetovne premiere leta 1986 si ga je ogledalo več kot 145 milijonov gledalcev v 166 mestih po 37 državah in v 15 jezikih. Prejel je več kot 70 prestižnih nagrad, med njimi sedem tonyjev in štiri nagrade olivier, ter velja za najdlje neprekinjeno predvajani muzikal v zgodovini Broadwaya. Njegov originalni zvočni posnetek je najbolje prodajani gledališki album vseh časov, blagajniški prihodki pa so presegli uspešnice, kot so Titanik, Avatar in Vojna zvezd. Tudi skoraj štiri desetletja po premieri muzikal še vedno ruši rekorde. Aktualna mednarodna turneja, ki z enako predanostjo in tehnično dovršenostjo oživlja zgodbo Fantoma, je povsod naletela na izjemen odziv. Predstave v Dubaju, Lizboni in Sofiji so bile razprodane v rekordnem času – v Sofiji so zaradi izjemnega zanimanja celo ponovili sezono in prodali več kot 65.000 vstopnic. Fantom iz opere tako ostaja brezčasna gledališka mojstrovina, ki znova in znova navdušuje občinstvo po vsem svetu. [caption id="attachment_46414" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz predstave Fantom iz opere.[/caption] Tehnično dovršen spektakel Produkcija, ki bo med 9. in 20. julijem v sklopu 73. Ljubljana Festivala gostovala v Cankarjevem domu, je primerljiva s postavitvijo na londonskem West Endu. Scenografija vključuje repliko znamenitega lestenca iz Pariške opere – širok je 3,2 metra, težak 650 kg in med predstavo spektakularno pade s stropa s hitrostjo 2,5 metra na sekundo. Uporabljenih je več kot 200 kostumov, 1000 posameznih kosov garderobe in več kot 20 kostumskih sprememb, od katerih se nekatere zgodijo kar na odru. Scenografija in posebni učinki vključujejo 22 menjav prizorišč, pirotehnične efekte, 281 sveč, suhi led in 10 dimnih strojev. [caption id="attachment_46415" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz predstave Fantom iz opere.[/caption] Globalna zasedba z West End izkušnjami Vrhunska mednarodna igralska zasedba vključuje številne umetnike, ki so nastopali na največjih svetovnih odrih. Nadim Naaman je vlogo Raoula igral na West Endu med letoma 2015 in 2017, Lara Martins pa je kot Carlotta nastopala kar šest sezon zapored, kar jo uvršča med najdlje prisotne nosilke te vloge. Bridget Costello se je pridružila iz Avstralije, kjer je kot Christine nastopila v Sydneyjski operi, v vlogi Raoula pa bomo gledali Dougieja Carterja, prav tako iz izvirne londonske produkcije. Ta vrhunska umetniška ekipa bo na odru 73. Ljubljana Festivala predstavila vso globino, lepoto in tehnično dovršenost legendarnega muzikala. [caption id="attachment_46413" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz predstave Fantom iz opere.[/caption] The post Fantom iz opere – muzikal, ki osvaja – očaral še Ljubljano appeared first on Evrovizija.com .
Eva Lorbek: MMS je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila
Eva Lorbek , tretjeuvrščena z letošnjih Melodij morja in sonca (MMS) , se je iz Portoroža vrnila polna svežih vtisov. Z njo smo se pogovarjali o festivalskem dogajanju, njenem ustvarjanju in pesmi Šepet valov , ki nosi posebno sporočilo. [caption id="attachment_46408" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Lorbek na odru MMS 2025.[/caption] Val ponosa in hvaležnosti MMS je za vami – kako danes gledate na festivalsko izkušnjo? Ko danes pomislim na MMS, me preplavi val ponosa in hvaležnosti. Bila je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila – ne samo zaradi uvrstitve, ampak predvsem zaradi srčnih ljudi, ki sem jih tam spoznala. Stala sem na odru skupaj z velikima legendama slovenske glasbe, Daretom Kauričem in Otom Pestnerjem, kar je zame neprecenljiva čast. V srcu čutim globoko hvaležnost do vseh, ki so zame glasovali – brez vas ta zgodba ne bi bila tako čarobna. Hvala tudi vsem letošnjim tekmovalcem, ki smo drug z drugim delili solze, smeh in iskreno podporo. In predvsem – hvala mojemu možu Maticu. On je moj steber, moja inspiracija, moj veter v jadrih. Ste imeli, preden ste stopili na oder Avditorija, kaj treme? Imate kakšen ritual, ki vam pomaga pred pomembnimi nastopi? Vedno je prisotna tista zdrava trema – tista, ki ti pove, da ti je mar. Tokrat je bila to prav posebna energija, ko srce že komaj čaka, da se poveže s poslušalci. Moj ritual pred nastopi? Ples! Vedno. Tokrat sem zaodrje spremenila v mini plesni studio in zaplesala na pesem Boštjana Pertinača in skupine Avtomobili, ki so nastopili pred menoj. Bilo je sproščujoče, zabavno – in točno to, kar sem potrebovala, da stopim na oder z odprtim srcem. Kateri poseben trenutek v festivalskem tednu vam bo najbolj ostal v spominu? Najlepši del festivala zame ni bil samo oder, temveč vse vmes – vse tisto, kar se ne vidi pred kamerami. S sotekmovalci smo postali kot prava MMS družina. V dnevih priprav smo si bili opora, si brisali solze, se smejali do solz, dihali drug za drugega. V takšnem okolju rasteš – kot glasbenik in kot človek. To skupno srce MMS-a bo za vedno ostalo z menoj. [caption id="attachment_46306" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Lorbek je predstavila skladbo Šepet valov.[/caption] Sveži videospot za festivalsko pesem Predstavili ste se s pesmijo Šepet valov, za katero ste besedilo napisali sami. Kaj želite z njo sporočiti poslušalcem? Besede te pesmi so zelo osebne. Navdih sem črpala iz svojega dela – pojem na pogrebih, kjer večkrat videvam ljudi v trenutkih najglobljega žalovanja. Takrat ljudje pogosto iščemo oporo v naravi, v tistem tihem, večnem, kot so valovi morja. Šepet valov je prav to – nežna misel, da nikoli nismo sami v bolečini. Da narava sliši. Da obstaja tišina, v kateri najdemo moč. Pesem je nastala iz spoštovanja do vseh, ki so izgubili koga, ki so ga imeli neskončno radi. Po festivalu ste predstavili videospot z zanimivimi prizori, npr. tudi pod vodo. Kako in kje je potekalo snemanje? Se je na snemanju morda pripetil kakšen zabaven, nenavaden dogodek? Snemanje spota je bila posebna zgodba – intimna, ustvarjalna in tudi zabavna! Podvodne prizore sva z Maticem snemala kar sama, v domačem bazenu. Najina tiha junakinja je bila njegova babica, ki nama je z veseljem pomagala. Režijo in vizualno zgodbo spota je mojstrsko prevzel David Drenški – njegov občutek za estetiko in emocije je bil ključen, da smo lahko ustvarili nekaj, kar se gledalca resnično dotakne. Zabaven trenutek? Ko smo snemali prizore v morju, smo vsi morali stati v vodi – od mene pa do snemalca. Takrat se je, kot za hec, v vodi pojavilo največ meduz in malih rakcev. Medtem ko smo skušali ostati resni in ujeti ''umetniški kader'', so nas ti morski prebivalci veselo žgečkali. Rezultat? Neprecenljiv smeh – in nekaj spontanih, čudovitih posnetkov. Katero pesem s festivala (poleg svoje, seveda) si te dni najpogosteje prepevate? Če sem iskrena – vse! Na odrskih vajah sem z veseljem ostajala do konca in srkala vsak ton in zgodbo vsakega sodelujočega. Do finalnega večera sem poznala refrene vseh pesmi na pamet. In še danes jih prepevam – vsak dan. Vsaka pesem ima svoj čar, svojo moč in sporočilo. MMS mi je dal veliko – ne le spominov, ampak tudi glasbo, ki ostaja z menoj. Seveda pa še posebej čestitam vsem nagrajencem. https://youtu.be/gDTOrBfiSU4?si=aatTik5QtRxD6XA4 The post Eva Lorbek: MMS je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila appeared first on Evrovizija.com .
Tatjana Mihelj iskreno o pogumu, da poletiš, tudi če tvegaš padec
Tatjana Mihelj se na glasbene odre vrača z novo, čustveno in mogočno orkestralno balado Senza , ki poslušalca popelje v svet brezčasne lepote, svetlobe in notranje svobode. Skladba, ki je nastala v sodelovanju z Žigo Pirnatom, Andražem Gliho in Željkom Mladenovićem, mojstri sodobne simfonične produkcije, je bila izbrana kot prva rezerva festivala Melodije morja in sonca 2025 . [caption id="attachment_46401" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Katjuša Karlovini / Studio SOL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj[/caption] Tokrat se Tatjana izraža v prepletanju dveh jezikov – slovenščine in italijanščine – s čimer pesem dobi prav poseben mediteranski značaj in občutek univerzalne sporočilnosti. Senza, kar v italijanščini pomeni »brez«, v slovenščini pa se sliši kot »senca«, subtilno odpira prostor za razmislek o tem, kaj nas žene naprej, kljub izgubi in dvomu. Vseeno uživala na festivalu »Letos sem bila s skladbo Senza na festival MMS uvrščena kot prva rezerva, a kljub temu sem bila z veseljem del tega krasnega festivala – kot gledalka, poslušalka in podpornica drugih izvajalcev. Melodije morja in sonca so mi pred štirimi leti prinesle enega najlepših trenutkov v karieri, zato sem tokrat lahko dogajanje doživela s posebno hvaležnostjo in umirjenostjo. Lepo je bilo sedeti v občinstvu, brez pritiska in preprosto uživati v glasbi, poletju in vzdušju, ki ga ta festival vednoznova ustvari,« pravi Tatjana Mihelj. [caption id="attachment_46404" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj, Mario Galunič in Lorella Flego[/caption] Navdih za skladbo Na vprašanje, kako je nastala skladba, nam glasbenica pojasni, da je pesem nastala iz občutka hrepenenja po svobodi – tisti notranji, brezmejni, ki jo vsi iščemo. »Navdih smo črpali iz mita o Ikarju, ki kljub opozorilom sledi soncu. Senza govori o tej izbiri – o pogumu, da poletiš, tudi če tvegaš padec,« pove glasbenica, ki ob tem še iskreno prizna: »Gre za enega mojih najbolj iskrenih glasbenih trenutkov do zdaj – izraz, v katerem se glasba, besede in čustvazlijejo v celoto.« Pod glasbo, besedilo in aranžma se tudi tokrat podpisujejo Žiga Pirnat, Željko Mladenović in Andraž Gliha, ki so poskrbeli za dovršen preplet filmske orkestracije in intimne izpovednosti. Pri spremljevalnih vokalih pa se je Tatjani pridružila priznana bosansko-hercegovska pevka Maya Sar, ki je leta 2012 tudi uspešno predstavljala svojo rodno Bosno in Hercegovino na Pesmi Evrovizije, sedaj pa živi in ustvarja v Sloveniji. Rezultat njihovega sodelovanja je skladba, ki po intenzivnosti in občutju spominja na najbolj ganljive trenutke z odrov italijanskega festivala Sanremo. S pesmijo Senzatako Tatjana Mihelj znova dokazuje, da ostaja zvesta sebi – ter, da je odprta za nove in drznejše poti. [caption id="attachment_46402" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Katjuša Karlovini / Studio SOL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj[/caption] The post Tatjana Mihelj iskreno o pogumu, da poletiš, tudi če tvegaš padec appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 9. julij
Boštjan Pertinač, kantavtor s Krasa, ki v svojih skladbah združuje intimo, ironijo in poetiko, predstavlja novo avtorsko pesem z naslovom Več kot beseda. Gre za pretanjeno glasbeno pripoved o ljubezni, ki je nekoč bila ... in morda nikoli zares odšla. Pesem je zasnovana kot nostalgičen spomin na nekdanjo ljubezen, ki še vedno živi v drobnih vsakdanjih stvareh, v verižici na robu ogledala in v tihih pogledih starejšega jaza. V videospotu se prepletata sedanjost in preteklost: mlajša različica Boštjana doživlja ljubezen v vsej njeni razigrani neposrednosti, medtem ko starejši Boštjan sedi sam - z nežnim nasmehom, ki pove več kot tisoč besed. »Včasih ni treba reči ničesar. Dovolj je pogled, dotik, ali pa spomin, ki se ti prikrade v misli medtem ko zavezuješ čevlje,« pravi Boštjan, ki v skladbi ostaja zvest svojemu kantavtorskemu izrazu, obenem pa v pesem vnaša sodobno produkcijo in subtilne zvočne plasti, ki jo približajo širšemu občinstvu. [caption id="attachment_46303" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Boštjan Pertinač - Več kot beseda.[/caption] Pesem Več kot beseda je posneta z živo zasedbo, z aranžmajem, ki nežno raste in poslušalca vodi skozi emocionalni lok. Posebno mesto ima tudi videospot, v katerem simbolika tišine in izgubljenega časa igra ključno vlogo. Boštjan Pertinač ostaja zvest sebi in občinstvu, ki zna prisluhniti med vrsticami. Več kot beseda ni le pesem. Je povabilo k spominu, hvaležnosti in tistemu, kar ne potrebuje razlage. Med kamnom, spominom in biciklom Videospot za pesem Več kot beseda je bil posnet na Krasu – tam, kjer so tišina, kamen in burja najlepša scenografija za zgodbe o izgubljenem in najdenem. Snemali smo v Bunčevi domačiji v Dutovljah ter v vinski vasi Krajna, na posestvu Vina Štoka, kjer je svetloba v zadnjem kadru padla točno tako, kot smo si jo želeli. »Zgodbo sva zasnovala skupaj s Tomažem Marcom, ki je videospot tudi režiral, posnel in zmontiral, ob pomoči Nejca Laščaka za dodatno kamero. Produkcijo sva prevzela skupaj s Tomažem, pod vizualno atmosfero pa se je podpisal tudi Matija Kebr, ki je s posnetki z dronom ujel dih jemajoče poglede na kraško pokrajino ... V ospredju videospota sem kakopak jaz sam, brez dvojnika, z vsemi svojimi gubami in verižico spominov, ki kot tiha pripoved teče skozi kadre. Vlogo mladenke je nežno in prepričljivo odigrala Ana Zupan, kot mati pa se je s toplino in modrostjo predstavila Gabrijela Golob. Skupaj smo ustvarili zgodbo, v kateri se čas upočasni, besede umaknejo pogledom in trenutki zadihajo,« je vse skupaj v uvodu opisal kraški trubadur. [caption id="attachment_46405" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Boštjan Pertinač na odru MMS 2025.[/caption] Vse posneli v enem dnevu »Videospot smo – kar je za tako čustveno in vizualno bogato pripoved skoraj čudež – posneli v enem samem dnevu. Smeh in improvizacija sta hitro postala del ustvarjalnega procesa, še posebej, ko smo tik pred snemanjem ugotovili, da starinsko kolo, s katerim sem moral v ključnem prizoru zapeljati mimo mladenke, sploh ni vozno. Na koncu smo ga spravili v gibanje na način, da je sicer škripal, a na kameri je deloval brezhibno. Ironično je bilo tudi to, da smo skoraj vse kadre posneli že v prvem poskusu. Ekipa je že skoraj postajala nervozna, ker ni bilo nobene prave drame. »Tole gre preveč gladko,« je nekdo pripomnil, a izkazalo se je, da sta dobra priprava in pravo vzdušje včasih dovolj. Edina stvar, ki nam jo ni uspelo izpeljati, je bil sprej za enkratno barvanje las - želeli smo me še dodatno postarati, da bi bil kontrast med preteklostjo in sedanjostjo še bolj izrazit. A tudi brez tega je spot uspel. Morda celo bolje. Vizualno in čustveno drži zgodbo skupaj ravno zato, ker nič ni odveč – dovolj je resnica, naravna svetloba in ekipa, ki ve, kaj išče.« [caption id="attachment_46406" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Boštjan Pertinač na snemanju videozgodbe.[/caption] Premiera na odru MMS 2025 Pesem Več kot beseda je svojo premiero doživela na velikem odru 44. Melodij morja in sonca, kjer je skupaj s festivalskim bandom in violinistko Nino Pečar prvič zazvenela v živo, v tisti pravi, popolni obliki. Z aranžmajem sem se ukvarjal skupaj s tržaškim pianistom Lorenzom Visintinom, ki je k skladbi pristopil z občutkom za melodijo in prostor, hkrati pa pomembno prispeval tudi k oblikovanju aranžmajev in deloma glasbe za celoten album Več kot beseda, ki izide septembra letos. Studijska verzija skladbe je nastajala na različnih koncih – bobne, harmoniko in električne kitare smo snemali v Studiu Matrix v Sežani, bas kitaro v Studiu Hendrix pri Kopru, vokale, akustične kitare, violino in spremljevalne vokale pa v mojem Studiu BP v Križu, poleti 2024. Miks je zaupal Matej Audioholik, za mastering pa so poskrbeli pri Audio Animals v Veliki Britaniji. V pesmi sodelujejo številni glasbeniki: Tim Lindič na bobnih, Maksim Vergan na bas kitari, Artur Markuža na električnih kitarah, Lorenzo Visintin na klavirju in orglah, Stefano Bembi na harmoniki, Anika Goldner na violini ter Nina Pohleven s spremljevalnimi vokali. Za konec smo kraškega trubadruja še vprašali, kaj ga najbolj navdihuje? »Navdihuje me življenje. V telefonu imam shranjenih veliko misli, iz katerih se včasih rodijo pesmi. Pogosto me k ustvarjanju spodbudijo kakšne smešne besedne zveze ali zanimive prigode iz vsakdanjega življenja … Če pa cele dneve presediš doma na kavču, se ti kaj takega preprosto ne more zgoditi. Zato je treba iti v svet – tam nas čaka navdih.« "Več kot beseda je kantavtorska razglednica iz življenja, v kateri se Kras, Trst in Ljubljana prepletajo s tihimi ljubeznimi, pisanimi pismi in gin toniki. Je vez, ki presega izrečeno – občutek, ki ostane, še dolgo potem, ko besede utihnejo." https://youtu.be/Uq-saW2L4y4?si=ZKRPISdukp1M9spL The post Boštjan Pertinač iskreno o ljubezni, ki je nekoč bila … appeared first on Evrovizija.com .