Naša bralka, mlajša študentka, ki prebiva v Akademskem kolegiju, enem od študentskih domov v Ljubljani, nam je sporočila zaskrbljujoč in neprijeten dogodek. Pred dvema tednoma jo je okoli pete ure zjutraj zbudilo nenavadno ropotanje v sobi. Po prižigu luči je zgrožena zagledala dva goloba sredi sobe, ki sta priletela skozi odprto okno. A to še zdaleč ni vse.
Kateri članki so v zadnjem tednu pritegnili največ pozornosti našega bralstva? Ob poplavi vesti je včasih dobro osvežiti spomin. Mogoče je kakšen od zvestih bralcev kakšno pomembno vest tudi spregledal.
Na vidovdan, 28. junija letos, je v Beogradu 140 tisoč ljudi, ki so se zbrali na množičnem shodu proti Aleksandru Vučiću, lahko poslušalo besede o "molitvi in krvi, ki postajata eno" ter o boju za srbski integralizem – tj. o boju za svobodo srbskega naroda zunaj meja Srbije. Le teden dni pozneje se je na zagrebškem hipodromu zbralo več sto tisoč ljudi, po različnih ocenah od 280 do 504 tisoč, ki so na koncertu Marka Perkovića Thompsona v en glas vzklikali ustaški pozdrav Za dom spremni (sl. Za domovino pripravljeni). Že pred koncertom so številni Thompsonovi občudovalci po zagrebških ulicah prepevali pesmi, ki so slavile ustaše in fašistično Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Na obeh zborovanjih so bili številni mladi, ki niso doživeli zadnjih balkanskih vojn med letoma 1991 in 1999. Kam bo torej Balkan pripeljal nacionalni zanos, ki smo ga lahko videli na beograjskem vidovdanskem shodu in zagrebškem hipodromu?
Začetek julija ni bil vroč samo po zunanjih temperaturah, ampak tudi na političnem prizorišču. Stranka Levica je v državnem zboru predlagala referendum o vlaganjih v obrambo, pridružili so se ji še v SD, predlog pa so podprli tudi v NSi in SDS. Pri tem je zasnovano referendumsko vprašanje v njegovi dvomljivosti razumel vsak po svoje. A bolj kot to, kaj se je zgodilo, se postavlja vprašanje, zakaj se je zgodilo, kar se je zgodilo. In kaj nam je storiti, da se to ne bo več ponovilo.
To bomo sicer lahko rekli prihodnje poletje, saj se naslov nanaša na novi film, ki je kljub odsotnosti številke v naslovu drugo nadaljevanje istoimenskega filma iz leta 1997. Zgodba je tokrat osredotočena na novo skupino neodgovornih najstnikov, a se vrneta tudi oba preživela iz prvega filma.
Mate Rimac se je pošalil, da ima krizo srednjih let, saj si je omislil nov hobi. Nikoli ne bi uganili, s čim se po novem v prostem času ukvarja hrvaški inovator in podjetnik.
V Žireh je moški v soboto fizično napadel soseda, ki je zato moral pomoč poiskati v jeseniški bolnišnici, so za Svet24 potrdili na Policijski upravi Kranj.
Malo po poldnevu je v bližini Šibenika izbruhnil požar v neposredni bližini Centra za ravnanje z odpadki Bikarac in se je razširil proti industrijski coni Podi. V ognjenih zubljih je zgorelo približno 50 hektarov borovega gozda, poroča hrvaška Hina. Čez dan je zagorelo še na drugih območjih po Dalmaciji, v eni od splitskih četrti in pod Biokovom, popoldne pa je zagorelo še na Mljetu. Obsežen požar pustoši tudi v Hercegovsko-neretvanskem kantonu v BiH, poroča N1.
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je še dve etapi oddaljen od četrte skupne zmage na dirke po Franciji. V današnjih redkih izjavah je na vrhu deževnega La Plagna premražen dejal, da je edina prioriteta rumena majica, ki si jo želi obleči v nedeljo po koncu preizkušnje na Elizejskih poljanah.
Izrael obljublja, da bo ponovno omogočil dobavo pomoči v Gazo iz zraka, kar naj bi bila posledica okrepljenega pritiska mednarodne skupnosti, zaradi vse hujše lakote v oblegani enklavi. Slovenija medtem pozdravlja francosko odločitev o priznanju Palestine, je danes na omrežju X sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v četrtek zvečer napovedal, da bo Francija septembra priznala palestinsko državo. Fajon meni, da gre za "drzen korak za mir in rešitev dveh držav". Medtem slovenski novinarji kritizirajo oblast, ker si Slovenija, tako kot tudi svet, ne upa odločno ukrepati ob civilistih v Gazi, ki so dobesedno obsojeni na smrt.