Vir: Portal plus
četrtek, 15. januar
“Ali kraja enega sendviča ni kraja, ali moraš ukrasti 2, 3, morda 150 sendvičev, da je kraja? Kršitev zakona je kršitev!”
Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je odgovorila na argumente predsednika vlade Roberta Goloba, ki očitno meni, da gre pri njegovem SMS vmešavanju v kadrovanje v Policiji za nepomembna dejanja. (Vir: 24ur zvečer) Video
sreda, 14. januar
Integriteta na predvolilni razprodaji
Poleg nekega patetičnega, promocijsko prozornega promocijskega kosila, kjer je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob poskušal disciplinirati, ali vsaj "uokviriti" navidezne ideološke zaveznike v predvolilnem boju proti domnevemu desnemu populizmu, je včerajšnji dan zaznamovala odločitev Protikorupcijske komisije (KPK), ki je v končnem poročilu ugotovila, da je predsednik vlade ravnal v nasprotju s "pričakovanjem in odgovornostjo" in s tem kršil integriteto. Ugotovitve KPK so po svoje smešne, ker temeljijo na dveh SMS sporočilih, ob tem pa v celoti zanemarjajo večkratne javne izjave premierja, ki je priznal, da ni kršil samo integritete, ampak tudi ustavo, ker je napovedal kadrovanje na podlagi politične opredeljenosti posameznikov. Odločitev KPK je nekakšno medlo, bedno opravičevanje njenega obstoja, še bolj bedni, bizarni, s pravom in politično odgovornostjo, so skregani odzivi predsednika vlade, ki ne bodo brez posledic.
“Če bi danes odstopil, bi v državo pripeljal kaos”
Predsednik vlade Robert Golob je v oddaji 24ur zvečer, kjer ga je voditelj Uroš Slak precej “znerviral” zaradi neugodnih vprašanj glede končnih ugotovitev protikorupcijske komisije o kršitvi integritete, po nesreči razkril, kakšno “nadpovprečno” mnenje ima o sebi in njegovi vlogi v naši državi. Brez njega bi v Sloveniji očitno zavladal kaos. (Vir: 24ur zvečer) Video
torek, 13. januar
“Če bi bili tako vneti kritiki te vlade, kot so bili Janševe, bi gospod Jenull lahko premagal Pogačarja na Tour de France, ker bi morali kolesariti podnevi in ponoči”
Prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle je t. i. predstavniku civilne družbe Jaši Jenullu (Glas ljudstva) plastično predstavil “asimetričnost” njihovega političnega delovanja. Nastop Jaše Jenulla, ki je bil v oddaji 24ur zvečer povsem neprikriti PR-ovec, celo nekakšen strateg nastopa obstoječe koalicije na prihajajočih volitvah, jasno kaže, da so nekatere organizacije civilne družbe nekritični podaljški […]
ponedeljek, 12. januar
V demokraciji, kjer ima vsak polnoleten državljan volilno pravico, je v času digitalizacije in družbenih omrežij, ki nadomeščajo klasične medije, relativno enostavno manipulirati z ljudstvom. In zato se politične igrice med rdečimi in črnimi lahko še stopnjujejo, tibetanski molilni mlinčki pa se vrtijo na polno. Levo, desno. Desno, levo. Prostora za nekaj, kar je vmes, denimo za liberalce, v tem stampedu enostavno zmanjka. Ne le pri nas, podobna slika je še marsikje v Evropi. Liberalce kot ogroženo vrsto bi morali zaščititi pred populisti z leve in desne.
nedelja, 11. januar
Po sobotnem govoru ob spominskem obeležju na Osankarici na slovesnosti ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona se je premier Robert Golob v nedeljo pričakovano odpravil še na predvolilni performans v Dražgoše, kjer je (verjetno po nesreči) presenetljivo samokritično ocenil delovanje njegove vlade. (Vir: TVSLO1)
Zadnji teden nas je končno obiskala zima, ki smo jo sicer vsi nestrpno pričakovali že za Božič, ali vsaj Silvestrovo. Kot se je izkazalo, pa si Slovenci želijo dejanske zime samo na novoletnih vrtnih drevescih, na kakšnem bližnjem klancu, kjer bodo z družino postavili snežaka za svoj FB, Insta, Tik Tok profil, morda sankališčih, smučiščih... sneg pa je nezaželen na cestah, pločnikih, na avtomobilih, tam bi ga morali prepovedati, ker povzroča slabo voljo in nepotrebne nevšečnosti za voznike preveč sofisticiranih, elektronsko in sploh do "zob" opremljenih, "oversize" terenskih vozil za vsaj 50.000 evrov. Iz izkušenj zadnjih dni je jasno, da Slovenijo nikakor ne ogrožajo Rusi, Trump, migranti, kibernetski napadi..., ampak je dovolj cca. 15 centimetrov snega s temperaturami pod nič stopinj, vse skupaj seveda v povezavi s plužnimi in posipalnimi "znanstveniki" na DARS.
Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.
sobota, 10. januar
Gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han se hoče na vsak način “odlepiti”, distancirati od škodljivih ukrepov aktualne vlade, a to večinoma počne le za medije, saj je SD dejansko trdno podpirala vse ukrepe vlade, pri čemer je v sodelovanju z največjo stranko Svoboda zakuhala (in prikrivala) kar nekaj afer, ki jih seveda želijo pomesti […]
petek, 9. januar
Predsednik vlade Robert Golob ne vidi nobenega problema v odhodu treh od petih ortopedov iz UKC Ljubljana, ki je očitna posledica njegove zdravstvene reforme. S tem se menda dodatno krepi javno zdravstvo in vsi bolniki bodo oskrbljeni. Torej lahko v skladu s to logiko sklepamo, da je bilo do sedaj zaposlenih preveč ortopedov, če bosta […]
Strateška tekma med Zahodom, ki ga vodijo Združene države Amerike, in Kitajsko se krepi, medtem ko Rusija poskuša ohraniti ali razširiti vpliv v "svojih" ključnih regijah. To rivalstvo presega ekonomske dimenzije. Vključuje politične in varnostne vidike, administracija Donalda Trumpa pa se je nanje odzvala z usklajeno uporabo diplomacije, gospodarskih ukrepov in strateških pritiskov. Namen je jasen: zaščita ameriških interesov ("America First") in omejevanje vpliva drugih globalnih akterjev. V Latinski Ameriki, sploh v Venezueli, je bil poudarek na stabilnosti in tesnem sodelovanju z regionalnimi partnerji. Trumpov pristop se je od prejšnjih razlikoval po večji operativni hitrosti in dosledni implementaciji strateških prioritet.
četrtek, 8. januar
Ekonomist Matej Lahovnik o uspešnosti zdravstvene reforme in prioritetah pri vodenju največje bolnišnice v državi. (Vir: X Matej Lahovnik)
sreda, 7. januar
Kako je “velik komunist” Tašner Vatovec pokopal Levico (in morda SD)
Besede Matjaža Hana, da je Matej Tašner Vatovec "velik komunist", povedo vse. Njegov prestop iz Levice k Socialnim demokratom (SD), pravnim in moralnim naslednikom Zveze komunistov Slovenije, ni le simbolno dejanje, vrhunec osebnega oportunizma in hladne preračunljivosti, ampak je tudi neke vrste vrnitev domov. Nekoč drugi brat stranke Podalpskih Kmerov se je vrnil v objem naslednice Partije. Domov.
Sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko se je ostro, užaljeno odzvala na prestop Mateja Tašner Vatovca k Socialnim demokratom (SD). V tem trenutku še ni jasno, komu bo ta prestop škodil ali koristil. Se pa bolj zdi, da bo morda škodil tako Levici kot SD, saj po eni strani kaže na razkrajanje Levice, […]
torek, 6. januar
Ruska "tridnevna specialna operacija" v Ukrajini, ki se bo naslednji mesec prelevila že v štiriletno vojno, je zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli spet malce potisnjena v ozadje. Imata pa obe "ekspediciji" dveh velesil veliko skupnega, a tudi mnogo pomenljivih razlik, ki so povezane z vsebino in rezultatom vojaškega posredovanja. Seveda je jasno, da je Rusija želela v Ukrajini storiti prav to, kar je v Venezueli naredil Trump - hitra odstranitev oblasti, ki je ne odobravajo in vzpostavitev marionetnega režima, ki bo sledil političnim in ekonomskim interesom zavojevalca. Razlike med posredovanjem Rusije in ZDA so vsaj navzven precej očitne: Rusiji ni uspelo, ZDA pa je. Poleg tega gre v primeru ZDA za posredovanje demokratične (pustimo podrobnosti) države v precej nedemokratični državi, pri Putinovi invaziji pa za napad imperialističega avtokratskega režima na mlado ukrajinsko demokracijo.
Nicolasa Madura, ki ga večina demokratičnih držav sicer ne priznava za predsednika Venezuele, so včeraj pripeljali pred sodišče na Manhattnu, kjer so mu prebrali celotno obtožnico, v kateri mu očitajo več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Pričakovano se je izrekel za nedolžnega. Ne glede na različne izjave Donalda Trumpa, da “sedaj ZDA […]
ponedeljek, 5. januar
Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.
Slika: X
nedelja, 4. januar
Razplet dogajanja v Venezueli in okrog nje, ki smo mu bili priča ob koncu tedna, je bil vse prej kot nepričakovan. Napovedoval se je že nekaj časa in je hkrati jasen simptom širšega procesa – postopnega razkroja liberalnega mednarodnega reda ter vračanja logike interesnih sfer in selektivne uporabe mednarodnega prava. Odhod diktatorja Madura sam po sebi ni razlog za obžalovanje. Večina demokratičnih držav ga že dolgo ni štela za legitimnega predsednika. A ravnanje Združenih držav potrjuje bojazni, da se oblikuje nova mednarodna ureditev, v kateri mednarodno pravo velja predvsem takrat, ko je skladno z interesi najmočnejših.
Domen Prevc je z drugim mestom na tretji tekmi novoletne turneje v Innsbrucku še povečal prednost v skupnem seštevku turneje (41 točk). Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bo zlati orel v sredo spet pristal v Dolenji vasi. Domen Prevc je z novim vrhunskim rezultatom še povišal prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pred […]