Vir: Portal plus
13. septembra sem na tem portalu objavil prispevek “Kaj je resnica“ - In v njem je nekje proti koncu tudi stavek - ” Najprej moramo poskusiti z novimi oblikami in metodami, s katerimi lahko državljani povedo, kaj je resnica oziroma kaj je boljša in pravičnejša rešitev javnega problema”. In na koncu tudi dodam, da imam določen predlog oblike oz. metode kako to doseči.
Minister za finance Andrej Šircelj je končno predstavil realne podatke o vplivih t. i. interventnega, razvojnega zakona na proračun, o katerem bomo odločali 6. decembra. Ni zelo navdušen. Seveda bo ta izgubljena davčna sredstva potrebno nekje dobiti, ideja vlade je, da se bo po znižanju davkov povečala kumulativna realizacija davkov, treba bo tudi kaj privarčevati, […]
Včeraj
Slika: X
Praktično točno dve leti po zrušitvi nadstreška na obnovljeni novosadski železniški postaji (1. november 2024) se v Srbiji oblikuje nova oblast, ki ima korenine v besu zaradi novosadske šlamparije. Ta je zahtevala 16 življenj. Srbija ostaja osrednji balkanski igralec, nekoliko izgubljen v geopolitiki. Spominja na razmajan avtomobil, ki se je ustavil pred križiščem brez semaforja in ne ve, v katero smer bi zavil. Po porazu dolgoletnega nacionalističnega predsednika Vučića bodo na oblast prišli novi, domnevno demokratični oblastniki. Študentsko gibanje, ki je 25. oktobra osvojilo absolutno večino na parlamentarnih volitvah, čakajo težke preizkušnje in ni nujno, da bodo zmagovalci čez eno leto še vedno zmagovalci javnega mnenja.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob 1. novembru pripravil kar nekaj zanimivih podatkov o umiranju prebivalcev v prejšnjem letu. Mnogi si pred temi podatki zatiskajo oči, ker kažejo na kruto realnost človekovega življenja oziroma na njegovo minljivost. Med zanimivejšimi podatki je sicer ta, da je lani največ prebivalcev Slovenije umrlo 26. decembra, tudi sicer največ ljudi umre med decembrom in marcem, za mnoge v t. i. depresivnih mesecih.
FBI je potrdil, da za krajo na kriptoplatformi Binace stoji Severna Koreja. Napad se je zgodil 29. oktobra, ko so hekerji v samo dvajsetih minutah ukradli 6,3 milijarde dolarjev. To naj bi bil do sedaj največji hekerski napad v zgodovini. (Vir: FBI)
sobota, 31. oktober
Evropski proizvajalci krst združujejo moči in od Bruslja zahtevajo preiskavo povečanega uvoza iz Kitajske. Opozarjajo, da nizke cene in luknje v carinskih predpisih ogrožajo panogo, ki temelji na enem najbolj predvidljivih in stabilnih trgov – smrti. Organizatorji združevanja te pogrebne "industrije", ki doslej ni imela organiziranega lobističnega združenja, so se menda že sestali s predstavniki Evropske komisije, med drugim tudi z uslužbenci generalnega direktorata za trgovino. Skupina pripravlja pritožbo zaradi nelojalne konkurence in od Evropske komisije zahteva preiskavo o tem, ali kitajski proizvajalci krst svoje izdelke prodajajo po nenavadno nizkih cenah.
Župan Ljubljane Zoran Janković je poskrbel za malce dobre volje in iskrenega smejanja na “reformacijsko” praznično soboto. (Vir: Dnevnik)
petek, 30. oktober
Ne glede na način “biznisiranja” pri pridobivanju donatorskih sredstev za kranjsko pravoslavno cerkev se lahko s predsednikom Državnega zbora Zoranom Stevanovićem strinjamo glede dvoličnosti glavnine medijev, ki pri obravnavanju dejanj posameznih politikov uporabljajo dvojna merila. Nekateri pravni strokovnjaki tudi izpostavljajo, da pri do sedaj razkritih dejstvih ob “urejanju” donacije ni mogoče sklepati o kakšnem očitnem […]
četrtek, 29. oktober
Ne navijam za Repića. Štejem. In ko preštejem, dobim Ljubljano, ki je nobena anketa v tej državi ne more videti – ker jo meri s stacionarnim telefonom, kot da je leto 1996 in nas ob pol osmih čaka TV Dnevnik. Številke v tem prispevku niso mnenje. So ogledi, ki jih lahko vsak preveri sam, v treh minutah, s telefonom v roki. Začnimo s tistim, česar nihče ne izgovori na glas: vsi kandidati za župana Ljubljane razen enega so digitalno mrtvi. Ne “manj aktivni”. Mrtvi. Bodo morda to prve slovenske volitve, na katerih bo internet proizvedel presenečenje, ki ga "anketarske" cifre ne bodo zaznale?
“Če bi bil veren, bi rekel: Bog se nas usmili oziroma Bog se usmili Slovenije”
Nekdanji direktor takratnega Urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko je komentiral sporno urejanje zemljišča in donacije za gradnjo pravoslavne cerkve v Kranju, ki sta ga uprizorila predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović in kranjski župan Matjaž Rakovec. Župan je menda kar mimo razpisa predsedniku Državnega zbora zagotovil občinsko lokacijo, ki je sicer namenjena za širitev obstoječega […]
sreda, 28. oktober
V tednu ko je posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za velikega humanitarca, ki si vztrajno prizadeva za mir, ko je iz Rusije v ZDA krenil prvi tanker "krvavega" dizla, ko so ZDA z omejevanjem dostopa do satelitskih povezav načrtno onemogočale ukrajinsko obrambo pred ruskimi droni in balističnimi raketami, je svoj lonček k globalni bizarnosti dodal še sam Putin. V intervjuju je s Trumpovim zavezništvom ohrabreni ruski predsednik prostodušno priznal, da bo prenehal z napadi na Ukrajino, samo če ta sprejme ruske pogoje, mimogrede pa je navrgel še tezo, da Ukrajinci sploh ne obstajajo, so samo zmedeni del ruskega naroda, ki ga je potrebno ustrezno izobraziti.
Konec septembra sem objavil blog z naslovom »Interventni zakon za napredek. A Fiskalni svet zavaja?«, v katerem sem podrobno analiziral interventni oz. razvojni zakon ter sem predstavil njegove prednosti. Deležen sem bil kritik, da moje navedbe ne držijo in da bo zakon ustvaril velik minus v proračunu. Sindikati so zbirali in zbrali podpise za referendum, ki bo potekal 6. decembra. Na družabnih omrežij so se vrstili in se še vrstijo napadi na predlagatelje in podpornike interventnega zakona, napoveduje se umazana kampanja, govori se, da je to zakon za bogate, čeprav to ni res, saj je interventni zakon namenjen vsem.
Režiserka državne proslave ob prazniku Dnevu suverenosti, ki je poleg prerekanja o “osvobajanju in osamosvajanju” dvignila veliko pravu tudi zaradi neupoštevanja dvojezičnosti pri realizaciji dogodka, Katja Pegan (na sliki desno) je priznala, da so jim stvari ušle iz rok. Za takšno raven dogodka vsekakor nesprejemljivo in presenetljivo amatersko. (Vir: TVSLO1)
torek, 27. oktober
Sončnica je več kot cvet, ki ob železniški progi pritegne pogled. Je simbol upanja, vztrajnosti in usmerjenosti v prihodnost. Obrnjena proti soncu predstavlja pozitivno naravnanost in željo po spremembi.
ponedeljek, 26. oktober
Fiskalni svet je v svoji septembrski analizi negativne učinke Intervencijskega zakona za javne finance ocenil na 1,2 milijarde evrov ali 1,5 odstotka BDP. Ukrepi bodo sicer imeli pozitivne učinke na gospodarsko rast, a bodo relativno šibki in dolgoročni. Tu bi lahko prispevek pravzaprav že zaključili z dokaj relevantno oceno, da bo imel zakon zelo skromne učinke na gospodarsko rast in ne bo prinesel nobenega preboja v razvoju države. Drži pa, da prinaša pa precejšnje finančne ugodnosti prebivalstvu, a v breme javnih financ in javnega dolga. To je najkrajši povzetek učinkov zakona brez ponavljanja velikih besed, kako da bo zakon pospešil razvoj Slovenije, ali pa, na drugi strani, kako da bo prinesel predvsem ugodnosti za bogate.
Aleksandar Vučić je zelo hitro priznal poraz na volitvah, saj je bila razlika za kakršnokoli blefiranje in zamegljevanje rezultata enostavno prevelika. Je pa povedal marsikaj, s čimer se strinjajo mnogi politični analitiki. Zmaga zelo raznolikega in neizkušenega študentskega gibanja še ni zagotovilo nujno potrebnih reform in demokratizacije Srbije. (Vir: RTS)
nedelja, 25. oktober
Predsednik vlade Janez Janša je v govoru na nedeljski proslavi ob Dnevu suverenosti izpostavil nekaj sanj iz obdobja osamosvajanja. Današnja realnost je sicer malce drugačna od optimističnih sanjarjenj, a kljub vsemu prav vse ni negativno. Problem Slovenije je, da je že nekaj let v nekakšnem prostem teku, ko se ne premikamo naprej, ampak destruktivno pogledujemo […]
Zakaj bi bilo treba besedo osvoboditev, povezano z letom 1991, vnaprej zavrniti kot zgodovinsko nedopustno? Če z njo ne trdimo, da je bilo leto 1945 brez pomena, temveč poudarjamo, da smo Slovenci leta 1991 uresničili pravico do lastne države in demokratične politične ureditve, potem je takšno razumevanje zgodovinsko upravičeno. Kajti formalno gledano do preimenovanja praznika ni prišlo. V vabilu je bila dnevu suverenosti dodana 35. obletnica osvoboditve Slovenije. Toda prav ta dodatek je odprl vprašanje, ki je očitno še vedno politično in zgodovinsko občutljivo: Kdaj smo Slovenci dosegli svojo svobodo? Je bila osvoboditev mogoča samo leta 1945, ali pa smo se morali zanjo znova boriti tudi leta 1991?
sobota, 24. oktober
Po napovedanem bojkotu Gibanja Svoboda je tudi predsednica Nataša Pirc Musar sporočila, da se ne bo udeležila proslave ob državnem prazniku Dnevu suverenosti, ki bo v nedeljo v Kopru. Tudi predsednica meni, da umik zadnjih vojakov agresorske Jugoslovanske armade 25. oktobra 1991 ni bila “osvoboditev” Slovenije. Predsednica se prav tako ne strinja z odločitvijo, da […]