Vir: Portal plus
sobota, 12. julij
Stranka Levica, ki ima Nato globoko v želodcu, je izgubila referendumsko vojno že po prvi bitki. Ampak lahko smo prepričani, da ne bodo odnehali. Včasih se mi zdi, da bi morala Slovenija v nekem momentu enostavno prevzeti tveganje in Levici omogočiti, da prevzame oblast oziroma sestavi vlado. Sliši se povsem noro, vem, in tudi grška izkušnja s Sirizo kaže, da skrajna levica, če pride na oblast, že v pol mandata naredi toliko škode državi, da gre človeku na jok. Vendar pa včasih pomaga samo šok terapija in slovenska demokracija očitno potrebuje takšen pretres, da bi dojela, s kakšnim ekstremizmom ima opravka pri Levici, ki že kot manjšinska vladna stranka povzroča škodo na področjih, ki jih obvladujejo njeni ministri.
“Članstvo v Natu ni od včeraj, to niti ni bila izbira te vlade, še manj pa moja osebna.”
No sedaj vsaj vemo. Zavezništvo NATO nikoli ni bila osebna izbira predsednika vlade Roberta Goloba. Ta izjava gotovo ne bo šla mimo naših partnerjev v EU in Natu. Gotovo pa bo imela vpliv tudi na domačo politiko. (Vir: TVSLO1) Video
petek, 11. julij
Pravnik Matej Avbelj je izpostavil dejstvo, da je populistično igračkanje z mnenji državljanov, ki pogosto temeljijo na nepopolnih informacijah in izkrivljenem političnem marketingu, nesprejemljivo. Sploh na strateških področjih, ki lahko dolgoročno zaznamujejo razvoj države. S tem se je strinjal celo zadnji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. (Vir: TVSLO1)
četrtek, 10. julij
V Kopru ne glede na počitniški čas in množice turistov vre. V odprtem pismu premierju Robertu Golobu so delavci Marjetice Koper razkrili sliko politično-kadrovskih povezav, ki se odvijajo pod krinko ustanovitve javnega holdinga. Opozarjajo na zlorabe, pritiskanje na zaposlene, prerazporejanje kadrov in netransparentnost. Očitki letijo neposredno na župana Aleša Bržana ter tesno povezane kadre, ki naj bi si znotraj prihodnje strukture holdinga razdelili ključna mesta. Zaposleni v Marjetici Koper so že na zboru delavcev 13. maja izrazili zaskrbljenost in opozorili na različne informacije, povezane z ustanavljanjem holdinga.
Po srečanju z ustavnimi pravniki predsednik vlade Robert Golob vztraja pri norem referendumu o izstopu iz Nata, kar pri slovenskih partnerjih v EU in Natu že povzroča začudenje in presenečenje. Nekateri so sprva celo mislili, da gre za lažno novico. (Vir: TVSLO1)
sreda, 9. julij
Medtem ko ljubljanski župan Zoran Janković dosega izjemne dosežke pri izboljševanju kakovosti zraka, se je po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) Ljubljana uvrstila na 709-to mesto od skupno 761 mest, v katerih so izvajali meritve. (Vir: MMC)
torek, 8. julij
Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme
Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih "za ljudi", ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke... imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih "razdelilnih" tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem presenetil z izjavo o dodatni vojaški pomoči Ukrajini. Očitno ima dovolj Putinovega sprenevedanja in laži glede prizadevanj za mir. Izraelski premier je sicer Trumpu v ponedeljek tudi razkril, da ga je predlagal za Nobelovo nagrado za mir. (Vir: CNN)
ponedeljek, 7. julij
Predsednik Demokratov Anže Logar je napoved premierja o posvetevalnem referendumu glede članstva v Natu poimenoval z edino pravo besedo, ki sicer lepo opisuje tudi velik del dugih odločitev v mandatu trenutne vlade. (Vir: X Demokrati)
nedelja, 6. julij
Morda pa ni naključje, da so bivši komunisti in podmladek Rdečih Kmerov ravno na ameriški dan neodvisnosti pokazali Natu in Združenim državam dvignjeni sredinec. To, da so z referendumom o dvigu obrambnih izdatkov uspeli izključno zaradi kolaboracije Nove Slovenije in SDS, jih očitno ne moti. Kot tudi to ne, da so s tem zabodli v hrbet lastnega premierja in sprožili morebiten razpad vladne koalicije. Stranka Levica namreč doživlja Nato izključno kot simbol zahodnega triumfa nad nekdanjo Sovjetijo, danes reinakrnirano v Putinovi osvajalski Rusiji, hkrati pa ob populističnem poudarjanju negativnih posledic članstva v zavezništvu ne ponujajo nobene alternative.
Evropski poslanec, nekdanji premier in obrambni minister Marjan Šarec se je pa malce razhudil. (Vir: FB Marjan Šarec)
sobota, 5. julij
Direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo Matjaž Gruden je lepo povzel trenutne bizarne razprave o obrambni politiki Slovenije. (Vir: X Matjaž Gruden)
petek, 4. julij
Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v "vojski EU"? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.
Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado
Mnogim v Sloveniji dejansko ni jasno, čemu smo priča davčni in medijski vojni med na pol državnim podjetjem Petrol in vlado Roberta Goloba. Menda gre v ozadju tudi za precej hude osebne zamere, ker vladi v podjetje ni uspelo "inštalirati" svojih kadrov. Predsednik vlade je seveda pobesnel in začel s politiko "metanj čez ramena". Kolateralna škoda so seveda državljani. Za mnenje smo povprašali dolgoletnega "Petrolovca", tudi nekdanjega člana uprave te energetske družbe, sicer strokovnjaka, svetovalca za makroekonomske teme, Romana Dobnikarja. Vse skupaj ocenjuje kot precej neracionalno kazanje mišic zaradi osebnih in drugih zamer.
Dobro jutro gospod predsednik Donald Trump. Vprašanje torej je, kaj bo vaš naslednji korak? (Vir: X Donald Trump)
četrtek, 3. julij
“Mi moramo trenutno z bencinom varčevati, ker nimamo na vsakem vogalu bencinske črpalke.”
Župan Idrije Tomaž Vencelj ima smisel za humor, je pa med vrsticami dobro povzel bizarnost spora med vlado in Petrolom. (Vir: TVSLO1) Video
sreda, 2. julij
Vodilni regionalni telekomunikacijski in medijski koncern United Group se je znašel v središču enega največjih korporativnih sporov zadnjega obdobja v jugovzhodni Evropi. V ospredju sta Dragan Šolak, ustanovitelj in pomemben manjšinski delničar, ter britanski zasebni kapitalski sklad BC Partners, ki je zadnja leta večinski lastnik družbe. Konflikt se odvija pred nizozemskimi in britanskimi sodišči, vsaka stran ima svojo resnco: Šolak govori o osebnem obračunu in kršitvah korporativne etike, BC Partners pa zatrjuje, da gre za racionalno prestrukturiranje v korist dolgoročne stabilnosti in rasti podjetja.
Ekonomist Matej Lahovnik je opozoril na bizarnost ukrepov DARS, ki za zmanjševanje gneče na avtocestah uvaja t. i. “dinamično upravljanje hitrosti”, ki bo voznike že okoli 20 kilometrov pred ljubljanskim ringom opozarjal, da morajo zmanjšati hitrost (po domače: nekdo bo na obvestilne table nad avtocestami vtipkal napis “zmanjšajte hitrost” in to bo menda rešilo vse […]
torek, 1. julij
“Taki sklepi ali deklaracije niso pravno zares zavezujoči”
Predsednik vlade Robert Golob je javno priznal, da je zaveznikom v Natu lagal. Strinjal se je z deklaracijo o dvigu obrambnih stroškov na 5 % BDP do leta 2035, sedaj pa za domače politične potrebe pravi, da tega ne bo spoštoval. Če misli, da tole “nategovanje” mednarodne skupnosti, zaveznikov, ne bo opaženo, se pa hudo […]
ponedeljek, 30. junij
Peljali bi se v udobnem in varnem Natu avtobusu, polne vozovnice pa ne bi plačali. Vprašanje, če nam bo tudi tokrat uspelo. Možnosti izigravanja bo zavezništvo preprečilo s podrobno opredelitvijo, kaj vse spada med osnovne obrambne zahteve in kaj ne. O izvrševanju zavez bo potrebno predložiti letne načrte, računati na zamik ali se zanašati, da bo pregled strateškega položaja leta 2029 prinesel nove in bistveno nižje odstotke za obrambi, ne gre. Gre za evropsko varnost in solidarnost, s tem pa tudi našo varnost in kredibilnost kot zaveznice. In da ne bo pomote, v Haagu se ni zavezal le predsednik vlade in vlada, ampak Republika Slovenija - in to za 5 % BDP za obrambo do leta 2035, od tega 3,5 % v osnovne vojaške namene.