Večer se je počasi spuščal na vas, kjer živi hčerkina družina. Praznovali smo 8. rojstni dan ene izmed vnukinj. Naenkrat je našo pozornost pritegnila najmlajša vnukinja, ki nas je vabila k oknu v jedilnici. Kazala je proti nebu in vzhičena ponavljala: »Glej, zahod! Glej, zahod!« In že smo vsi občudovali pordele barve zahajajočega sonca, še bolj pa smo se čudili dejstvu, da je to opazil in videl dveletni otrok. Hči nam je namignila, da so že prejšnji večer skupaj občudovali to Božjo mojstrovino. Pomislila sem, kako pomembno je, da se otroka že od malega uči videti in se čuditi lepotam Božjega stvarstva. Sicer pa že sama Božja beseda potrjuje, da nebesni svod pripoveduje zgodbo o Božji slavi: »Nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok. Dan predaja dnevu sporočilo, noč razglaša nôči to spoznanje. To ni govorjenje, to niso besede, njihov glas je neslišen; po vsej zemlji se razlega njihovo zvenenje, do konca sveta njihove besede.« (Ps 19,1-5).
Nagovorilo me je tudi poglavje iz knjige,...