Rad imam Tolkienovega Gospodarja prstanov in ob branju nedeljskih odlomkov sem se spomnil na vilinski kruh lembas. V zgodbi spremljamo majhna popotnika Froda in Sama, ki morata skozi mračno deželo Mordor in izpolniti skoraj nemogočo nalogo. Na tej dolgi in nevarni poti ju ohranja pri življenju prav lembas, skrivnostni kruh, ki ne krepi le telesa, ampak tudi duha. Ni le hrana, ampak znamenje, da svetloba ni ugasnila, da nekje obstaja dežela, kjer noč nima zadnje besede. Tako tudi evharistija ni zgolj kruh za naše telo. Je okus prihodnjega kraljestva, ki že tiho raste med nami in nam daje moči za pot skozi preizkušnje.
Množica, ki sledi Jezusu, je lačna. Ne samo kruha. Lačna je smisla, bližine in upanja, da človek ni zapuščen. Jezus ne začne z govorom, ampak s sočutjem. Vzame tisto malo, kar ljudje premorejo, se zahvali Očetu, prelomi kruh in ga razdeli. V njegovih rokah se človeška revščina odpre Božjemu obilju. Tam, kjer človek vidi pomanjkanje, Bog ustvarja preobilje.
Evangelist upo...