Tema: Božja klofuta
Nekdaj je birmovalec birmancu ob koncu obreda, tako beremo in tako nam še vedo povedati naši starši in stari starši, zaželel »mir s teboj« in ga nato »rahlo udaril po licu«. S tem mu je pokazal, da se je od zdaj naprej za Kristusa in njegov nauk dolžan boriti ter ob tem trpeti tudi zaničevanje, preganjanje in celo smrt, tako kot so jih v tem vrstnem redu trpeli prvi kristjani.
Prav tako je Jezus svoje učence, ko se jim je po vstajenju prvič prikazal, pozdravil z besedami: »Mir vam bodi!« in potem ti ubogi fantje niso imeli več mirne minute na tem svetu. Je pa Jezus tudi »dihnil« vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha!« (Jn 20,22).
Tako nekako je potekala prva birma, ki se je pravzaprav vršila še pred samimi binkoštmi. Danes škofje ne delijo več zaušnic in klofut, ampak birmancu sežejo v roke ali ga potrepljajo po ramenu. Na simbolni ravni gest bi lahko rekli, da tako birmancem namesto: »Pripravi se! Drži se!« pravzaprav rečemo: »No, no, saj bo.«
»Udarec po licu«, pa če je...