Začel se je junij in Zlata je končno priletela na Vanuatu in kot se za šefico spodobi, je debelo zamudila. Popoldne sem s kolesom dirkal do letališča, da bi ujel prihod njenega letala, potem pa sem na ekranu v letališki stavbi videl, da Zlatino letalo zamuja. Za iztekanje sem se lahko še eno uro vozil okoli letališča, da sem nehal švicati in gledal v nebo, kdaj se bo prikazalo letalo iz Avstralije. No, našla sva se, se objela, odpeljala do barke in se še pred večerom sprehodila po razkošnem počitniškem naselju na otoku Iririki, pred katerim je danes privezana Skokica. Za obisk otoka Iririki zaračunajo 15 eur vstopnine na osebo, po 17. uri pa je obisk brezplačen. Zlata je imela ob prihodu ravno prav zamude, da sva se pred večerom po otoku lahko sprehajala brezplačno. Jutranje plohe so v ponedeljek izvenele in z Zlato sva se dopoldne sprehodila po Port Vili, spotoma nakupila še nekaj zelenjave za prihodnje dni, potem pa sva odjadrala do zaliva Havannah na severu otoka Efate, kjer sem med čakanjem in delom na barki večinoma preživel zadnja dva tedna. Popoldne sva se sprehodila po gričih v zaledju zaliva, potem pa sva barko pripravila za ja jadranje proti severnim otokom Vanuatuja. Zvečer sem imel preko satelitskega interneta video sestanek z mednarodno smučarsko zvezo, potem pa sva ponoči odjadrala proti 60 milj oddaljenemu otoku Epi. Na poti so bile napovedane plohe, a jih ponoči ni bilo, je pa bilo zato dosti vzhodnika, ki je Skokico kar lepo poganjal proti severu. Polovica razvite genove je že zadoščala za hitro in razmeroma udobno jadranje. Vsaj meni, ki sem zadnje čase jadral proti vetru in pri tem nabijal v valove, se je zdelo jadranje sproščujoče. Zlatin komentar na prijazno guncanje na valovih je bil vse kaj drugega. Zjutraj sva bila že blizu Epija in prebijala sva se skozi plohe in nevihte. V takem vremenu je vseeno, ali jadraš ali pa sidraš, zato sem jadranje podaljšal do Maskelynskih otokov, kjer zalivi obetajo boljše zavetje pred valovi in spremenljivim vetrom v naslednjih dveh dneh. Sidro sva sredi dneva spustila v zalivu Gaspard Bay na jugu Malekule. Zlatina ugotovitev ob pogledu na hribe v okolici zaliva je bila, da sva prišla v Jurski park. V zalivu so okoli barke plavale velike morske krave, a mi ni nobene uspelo ujeti s fotoaparatom, ko pridejo na površje po zrak. Slišal sem čofotanje in videl gobec, ko pa sem fotoaparat usmeril tja, krave ni bilo več na spregled. Nekaj več uspeha je imela Zlata, a ji ni uspelo izostiti slike. Morda je pa na sliki Nessie. < Efate, Vanuatu Jug Malekule > Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš