Z ženo sva obiskala večji vrtnarski center v bližini Ljubljane. V tem času človek vedno znova ugotovi, da na vrtu še kaj manjka ali da smo se ušteli pri pomladanskem nasajanju. Sploh so vrtni centri zanimivi. Včasih človek odkrije okrasno cvetko, ki bi tudi morala biti na njegovem vrtu, ali pa se znova opogumi, da nasadi solato, ki mu jo je pred dnevi z dvignjene grede pospravil srnjak. Prav tu izhajam iz lastne, še sveže izkušnje.
V oddelku z okrasnimi rastlinami je bilo nekaj kvadratnih metrov namenjenih tudi zajčkom ali odolinom (Antirrhinum majus), enoletnicam, ki so krasile že vrtove naših prababic. Otroci smo njihove cvetove z veseljem prijemali, pri čemer so ti zazijali in ob tem spominjali na zajčka z odprtim gobčkom. Zajčki so bili v štirih barvah, zato je bila površina s cvetočimi sadikami prikupna že od daleč. Toda to sploh ni bilo najbolj pomembno. Kar nekaj obiskovalcem so ustavili korak ne zajčki, pač pa njihovi obiskovalci. V večjem številu so jih namreč obiskovale v...