Tema: Ksenija Šešerko: Ti si moje drevo
Tam, na gozdni meji, se upira – borovec, trden osamelec, na krpici prsti, zasidran v trdo skalo. Upognjen od večnih vetrov kljubuje, vztraja, se ne vda. S ponižnostjo srkam vase moč in vztrajnost. Jaz, uboga duša, ki bi jo lahko upognila že poletna nevihta. Začutim te, žilavost hrbtenice, rahlo upognjene od večnih preizkušenj, […]