Vladimirine pretanjene misli, izražene v kratkih haikujih, se me, bralke, mirno dotikajo. Nevsiljivo, ampak natanko tam, kjer je tudi krog mojih izkušenj prekinjen, odprt. Soočanje z odhodom, koncem življenja ljube osebe. In brezkončno nadaljevanje srečanj z njo, v mislih, spominih, sanjah, občutkih … Nikoli načrtovano ali obremenjujoče. Vedno sprejeto s hvaležnostjo, zdravilno. Utrinki v […]